Uvodnik

Minili sta dve leti kar je 13. brat zine zopet oživel. Ne kot od zunaj  vodeni zombi, temveč kot vampir, ki noče umreti in se napaja s krvjo in znojem svojih ustvarjalcev. Prepričan, da še vedno lahko kaj pove o glasbi in ostalem dogajanju ob njej in mimo nje. Ob premoči njegovih argumentov se mu je tudi pisana druščina soustvarjalcev morala prepustiti in v skladu z njegovim ritmom prispevati vsebino. Čas, v katerem živimo, je sam po sebi zelo zanimiv in kot tak doživlja tudi komentarje, tako pisne kot v obliki glasbe. 13. brat čuti dolžnost in obvezo, da pri tem sodeluje in pripomore k skupnemu boju k boljšemu jutri. Pa naj bo ta še tako meglen in oddaljen.

S prvimi dvemi leti smo tako lahko kar zadovoljni. Bralcev naših pisarij je več kot smo sprva pričakovali. Glede na to, da trmasto vztrajamo na tem, da svoje misli podajamo v jeziku, v katerem se te iste misli rodijo. Nekako ljubimo to eksotiko sredi babilonskega svetovnega spleta, kjer se šopirijo veliki jeziki. Prepričani pa smo tudi, da je to všeč našim zvestim bralcem. 

Redni bralci so tudi opazili, da so določena obdobja, ko se pojavi veliko nove vsebine, so pa tudi dnevi, ko se nič ne zgodi. To je pač narava dela, ki ne pozna zunanje prisile, temveč le navdih, čas in energijo. Ta le je sicer lahko zelo velik in pomemben. Ni odveč poudariti, da večina piscev 13. brata tudi sama ustvarja glasbo, kar tudi vzame nekaj časa. Da o drugih življenjskih zasvojenostih na tem mestu ne razlagamo, saj bi s tem posegli v njihovo intimo.

Že nekaj časa tudi razmišljamo o oblikovni in vsebinski prenovi strani. Do tega bo prej ali slej prišlo. Namen prenove je večja preglednost in nekoliko drugače predstavljena vsebina. Da bo nam lažje prenesti ideje na ekran in bralcu omogočiti lažje razumevanje naših kompleksnih misli. 

Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem, ki ste 13. bratu vrnili dar govora, vsem, ki ga poslušate (beri: berete) ali ga kako drugače podoživljate. 

Marko