tekoče recenzije lost & found

Recenzije

Dag Nasty

Can I Say

Založba: Dischord
Leto izdaje: 1986
Format: CD


Datum objave: 20.04.2020

Hja, tudi glasbena zgodovina ni vedno pravična. Nekateri bendi in albumi so res pionirski, prelomni, pa se jih samo stari feni in največji poznavalci spomnijo, nasledniki takšnega zvoka pa se uspejo prebiti do širših množic. Eden izmed bendov iz prve kategorije so sigurno Dag Nasty, prototip melodičnega hardkor benda, ki je v tedaj prevladujoči minimalistični pank zvok sredi osemdesetih vključil mnoge rock elemente. Ustanovil jih je Brian Baker, nekoč eden od motorjev legendarne hardkor skupine Minor Threat, ki je naredila revolucijo tako z zvokom kot tudi z novim odnosom do ustvarjanja glasbe v panku. Brian je že v zadnjem obdobju Minor Threatov prijel za kitaro, tako da so z dvema kitarama iskali bolj širok, melodičen zvok. Zaradi različnih pogledov na glasbo in tudi na glasbeni biznis sta se z ideologom DC hardkora in vodjo založbe Dischord Ian Mackayem razšla. Brian je želel večje dvorane, priti do širših množic. K sodelovanju je povabil Dave Smaleya, nekdanjega pevca bostonskih hardkorovcev DYS (kasneje v All in Down By Law) in naredil bend kot si ga je želel. To pa pomeni hitri, drveči komadi, z melodičnim vokalom, pa tudi z melodično kitaro. Sredi 80ih let prejšnjega stoletja ni bilo veliko podobnih poskusov. Hardkor bendi so zašli ali v crossover zvok pod vplivom začetnega thrash metala, ali pa v bolj hardrock vode. Dag Nasty pa so uspeli združiti melodijo in še vedno dokaj agresiven zvok, ki je črpal bolj iz hardkora kot pa iz panka. Can I Say je prvi izmed treh zaporednih albumov, preden je bend razpadel in se je Brian poskusil v glam rock vodah z Junkyard. A ker je prvi, je sigurno tudi najpomembnejši. Na naslednjih dveh albumih Wig out at Denkos in Field Day je še več melodike in tudi akustičnih kitar, prišlo je tudi do menjave vokalist. Dag Nasty so kasneje kot projekt posneli še 2 albuma in celo singel pred nekaj leti. A ker je Brian polno zaposlen pri Bad Religion, kakšne večje zgodbe s tem bendom ni več pričakovati. A tudi ni potrebe po tem. Ključno je bilo, da so v drugi polovici 80ih pokazali na sceni, kako se lahko razvija zvok iz okvirov jeznega hardkora. Prvi nasledniki, ki mi padejo na pamet, so bili Gorilla Biscuits. Kasneje pa še veliko bendov, od katerih so nekateri že pozabljeni, drugi pa živijo vsaj pri poslušalcih. A ne glede na vse, formula hitrosti in melodije je ostala. In to je glavna dediščina Dag Nasty.



Avtor: Marko

« nazaj