tekoče recenzije lost & found

Recenzije

Soakie

Soakie

Založba: La vida es un mus discos
Leto izdaje: 2020
Format: digital / LP


Datum objave: 04.04.2020

Očitno je hitrost in hrup še vedno tisto nekaj, kar navdušuje vedno nove generacije. Tudi hardkor, tako kot pank, nikakor ne misli umret. Čeprav pogosto zvočno reduciran na minimum in distorzijo, tudi s tem večnim ponavljanjem istega doseže učinek pri poslušalcu. Moram priznati, da tudi jaz nisem imun. Čeprav sem v zadnjih 30ih letih slišal nešteto bendov iz različmih hardkor podžanrov, mi mnogi novi posnetki bendov, ki jih prvič slišim in katerih člani bi lahko bili moji otroci, še vedno privlečejo nasmeh na obraz. Kar je izraz radosti, da ne bo pomote. Tudi Soakie so tak primer. Zadnja leta so se na mesta vokalistov v bendih uspešno prerinile ženske, potem ko je bil v hardkoru in panku največkrat ta pozicija bila zaupana moškim. Še vedno sta to žanra, kjer moški prevladujejo, a z rahljanjem spolnih identitet, se tudi to spreminja. Zvok Soakie je tipično distorziran, s koreninami globoko v 80ih letih. Tu ni prisoten nek interes po progresivni nadgradnji, vračamo se na začetek. Gre za osnovni izbruh jeze, brez zapletanja. Založba La vida es un mus discos nam ponuja veliko bendov podobne usmeritve. Mnogi iz moje generacije bi skomignili zakaj nam treba to ponavljanje vedno istih jajc. Odgovor je preprost. Ker tudi ponavljanje izpolnjuje svojo funkcijo. V času kratkega zgodovinskega spomina pa je tudi ponavljanje edina možnost, da se nove generacije srečajo z zvokom, ki se nam zdi vsakdanji. Kar se mene tiče, čim več takih bendov. Kratko, jedrnato, jezno.



Avtor: Marko

« nazaj