tekoče recenzije lost & found

Recenzije

Štefan Kovač Marko Banda

Panoptikon

Založba: God Bless This Mess
Leto izdaje: 2014
Format: CD


Datum objave: 13.12.2014

V Sloveniji ne mrgoli ravno popolnoma instrumentalnih bendov, zato je še toliko bolj razveseljujoče, ko dobiš v posluh novo tovrstno glasbo. Sploh ko gre za tako izkušeno in produktivno zasedbo kot so prekmurski ŠKM banda. Tudi na novem albumu ostajajo v osnovnih parametrih post rocka, z značilnim stopnjevanjem ritmov, vendar tokrat veliko bolj začinjeno. Že sam začetek prvega komada Pomlad je veselo pomladni, precej oddaljen od mentalne podobe, ki jo imamo o panonski melanhonično otožni glasbi. Zvok poskušajo narediti še lažji, saj akustična kitara prevlada nad distorzijo. Tako pridejo do izraza tudi drugi instrumenti, ki so jih uporabili, kot so bendžo, ukulele, ksilofon, kalimbe... Le v primernem okolju lahko pridejo vsi ti instrumenti do izraza. Vso to bogastvo zvokov lovijo jazz ritmi, ki se jim pogosto prepuščajo. Bandi je uspelo ustvariti še en ambientalno nabit album, ki zahteva poglobljeno poslušanje. Ni torej tako nenavadno, da so predstavili svoj album v Cankarjevem domu, kjer so dobri pogoji za tovrstno kontemplacijo. A to ne pomeni, da je to edini primeren prostor. Prepričan sem, da intimnost Panoptikona deluje tudi v dnevni sobi. 


Avtor: Marko

« nazaj