tekoče recenzije lost & found

Recenzije

Xaxaxa

Sami maži i ženi

Založba: Moonlee
Leto izdaje: 2014
Format: CD


Datum objave: 04.09.2014

Makedonski Hahaha (po krivdi Cirila in Metoda zapisano Xaxaxa) se vračajo z novim, že tretjim albumom. Trojici, med drugim delujoči tudi v skupini Bernays Propaganda, se je pridružil še en kitarist. Nadaljujejo v istem slogu, ki izvira iz sredine 80ih let, ko so se mladi hardkorovci malce postarali in dali več poudarka melodijam in emocijam. Husker Du so glavna referenca, meni osebno pa se v določenih kitarskih delih zelo približajo Leatherface. V komadu Radio Motorika se pojavijo tudi bolj eksperimentalni zvoki. Tempo je morda malce upočasnjen v primerjavi s prejšnjima dvema albuma. Mogoče so tudi bolj nežni, da ne uporabimo zlorabljene podžanrske oznake. Uporaba dveh kitar vsekakor ponuja polnejši zvok, ki pa jim odlično parira bas kitara. Takšno zanimivo medigro kitar nam ponuja komad Svetomir, ko je ritem že tako upočasnjen, da nas skoraj malce nervira. Bend sicer združuje globaliziran glasbeni izraz z izrazito lokalno orientirano uporabo makedonskega jezika in cirilice. Če k temu prištejemo še precej aktivno koncertno politiko benda, ki veliko časa preživi na evropskih odrih, dobimo zanimiv koncept. Lokalne zgodbe o skopskem življenju, legendarnem makedonskem nogometašu Darku Pančevu itd. zaživijo povsem svoje življenje, ko jih posluša nekdo v zahodni Evropi, ki tujino dojema predvsem preko angleškega jezika in ameriške pop kulture. Da pa poskrbijo tudi za nostalgičen element jugoslovenstva, nam v notranjosti ovitka ponudijo fotografijo jugoslovanske nogometne reprezentance tik pred razpadom države, ko se v njej znajdejo tako Katanec kot Šuker, Prosinečki, Stojković in Savičević. Idoli njihove in moje mladosti ter tako del lokalne pop kulture. Adult oriented punk. 


Avtor: Marko

« nazaj