tekoče recenzije lost & found

Recenzije

Bane

Don’t Wait Up

Založba: Equal Vision
Leto izdaje: 2014
Format: Digital


Datum objave: 30.07.2014

Kdor se ima za hardkorovca zagotovo pozna Bane. Ti so nekoč nastali kot stranski projekt nekdanjega Converge kitarista Aarona Dalbeca in veljajo danes za veteranski hardcore bend, ki že dvajset let širi toleranco in enotnost v sceni. Lahko bi govoril o starih znancih, s katerimi se srečujem že odkar poslušam tovrstno glasbo, zares pa so name pustili vtis šele s svojim nastopom v Ljubljani leta 2007, kjer so lepo pokazali kaj pomeni energičen nastop in dobra komunikacija z občinstvom. Od takrat sicer niso posneli nobenega albuma, vse do letošnjega maja, ki je prinesel poslovilno četrto ploščo Don't Wait Up. Pravijo, da so leta naredila svoje in nočejo biti tisti bend za katerega se govori ''včasih so bili boljši''. Poslavljajo se v stilu. S turnejo, ki se z vsakim dnem bolj bliža Tolminu in bo še nekaj časa trajala ter povsem spodobnim albumom, ki v značilnem Banovskem slogu iztisne svoj zadnji 'goodbye'. Rdeča nit plošče je tako njihov konec, seveda pa brez pozitive o prijateljstvu, skupnosti in večnem upanju tudi ne gre. Tudi pri glasbi ni presenečenj. Ostajajo zvesti svojemu značilnemu zvoku, ki navadno ubira pot med melodičnim, drvečim in rahlo metalskim hardcorom in kjer seveda izstopa Aaron Bedard in njegovo prepoznavno vpitje. Morda so tokrat malce bolj emocionalni, sicer pa na splošno zelo razgibani in poslušljivi. Pač, ostajajo Bane in kot takšni v dobrem spominu. Kdor se želi od njih posloviti z grupnim kričanjem in vratolomnim skokom iz odra, predlagam, da to stori na prvi dan letošnjega Punk Rock Holiday festivala. Žur zagotovljen!



Avtor: ivo.

« nazaj