tekoče recenzije lost & found

Recenzije

Grant Hart

The Argument

Založba: Domino Recording
Leto izdaje: 2013
Format: Digital


Datum objave: 01.07.2014

S staranjem nam tudi leta vedno hitreje bežijo. Tako hitro, da nikakor ne spremljamo in ulovimo vse, kar bi nam lahko bilo zanimivo. Včasih se zanimive stvari skrijejo, potisnejo nekam ob stran, čakajoč, da jih kasneje odkrijemo. In tako se mi je zgodilo tudi s tem albumom veterana Granta Harta, ki je izšel julija 2013. Prav ta skok iz prejšnjega leta v moje slušno obzorje mi ne da miru, da ne bi o tem epsko obsežnem albumu nekaj napisal. Hart je skupaj z Bobom Mouldom tvoril kreativni dvojec legendarnega hardkor in rock tria Hüsker Dü. Namenjena mu je bila podobna vloga kot Paulu McCartneju pri The Beatles. Njegove pesmi so bile vedno nežnejše in bolj melodične od besnega Boba. Po razpadu benda ob koncu osemdesetih let so se njuni poti ločili. Hart je vedno ostal v senci Boba in tudi njegova produkcija je precej skromnejša. Za vsak album si je vzel veliko več časa. Tako je bilo tudi za The Argument. Kar pa ne čudi, saj imamo opravka s praktično dvojnim albumom, ki nam ponudi 20 pesmi in dobro debelo uro glasbe. V kateri prikaže vso svojo kreativnost, ki nikakor ne zamre. Pa na gre za precej značilno, a prav zato odlično Morningstar, pank melanhonijo. Ali v drugih primerih ko mi še najbolj vleče na Davida Bowieja iz Ziggy Stardusta obdobja. Precejšen izlet v preteklost in za razliko od nekdanjega brskanja po izročilu ameriškega folka tokrat obuje duhove britanskega glama iz 70ih let. Vokalna interpretacija je izvrstna, besede zvenijo trpeče, nič kaj optimistično, a v vsej svoji temačnosti tudi ne pesimistično. Ob vsem navdušenju me še enkrat čudi, kako se mi je ta album tako dobro skril, da sem ga bolj po naključju odkril. Oziroma če smo natančnejši, je za to odkritje kriv novi album Boba Mould. A o tem naslednjič Če bi še enkrat izbiral najboljše plošče lanskega leta, bi se The Argument vsekakor znašel pri samem vrhu. 



Avtor: Marko

« nazaj