tekoče recenzije lost & found

Recenzije

It's Everyone Else

New Religion

Založba: Noise Appeal
Leto izdaje: 2014
Format: Digital


Datum objave: 20.04.2014

Pa smo dočakali. Dvojec, ki je s silovitostjo prepričal že ob svojem prvencu, na drugem albumu New Religion nadgrajuje začeto delo. Že začetni ritmi kažejo na silovitost glasbe. Kljub uporabi sintetičnih zvokov je teža glasbe povsem primerljiva z rokerskim instrumentarijem. Pa pri tem ne gre za sintetično kopiranje rokerskega zvoka, le podobna zvočna slika nastaja. V že omenjenem komadu I've Lost A Life nas preseneti tudi petje, katerega prej nismo bili vajeni, in se skozi album še večkrat pojavi. In na drugih koncih deluje še bolj shizofreno, kot npr. v Guilt Despenser, ko "nasilno" preseka nasilno nabijanje lomljenih ritmov in kričanja. Klavirski intro v Years nas pušča v suspenzu, kdaj se bo nekaj dramatičnega zgodilo. Skozi komad se sicer dodajajo hrupni dodatki. Vendar večinoma nas predvsem napeljuje k misli, da dediščina PJ Harvey leži tudi v Sloveniji. Ki pa se na neki točki konča in nas prepušča vprašanju, ali je to to ali še nekaj manjka. Ali si mora poslušalec sam osmisliti konec skladbe. Ali je nedokončanost namerna ali samo pomanjkanje občutka za aranžmaje skladb? Glasujem seveda za prvo opcijo. Na sploh je glavna zvokovna razlika med albumoma v tem, da je na novem manj hardkora in več drugih alter vplivov. Kar pa je samo dodatna kvaliteta, saj so komadi precej bolj raznoliki. Kar pa je posledica razvoja ustvarjanja, ne pa zavestna odločitev. Energija in agresivnost sta v enaki meri prisotna, le še prepričljivejša sta. Takšna zvokovna brezkompromisnost jima seveda ne bo prinesla veliko novih poslušalcev. Vendar s pomočjo tuje založbe in večje možnosti koncertiranja v tujini tudi takšna glasba pridobiva nove in nove poslušalce, ki so raztreseni po zemeljski obli. Pa čeprav zadnja pesem Hangman na trenutke zazveni podobno kot ne ravno obskuren bend Crystal Castles. Skriva pa tudi čudovit creepy refren, ki zveni kot glasbeni citat iz kakšnega horror filma. In že smo na koncu albuma, ki s svoje pol ure ne spada med najdaljše. Besedila so bolj ali manj osebni občutki zunanjega sveta, ki pa znajo biti tudi konkretno kritična do določenih pojavov kot npr. v Emperor's Old Clothes. Poleg digitalne verzije albuma je v omejenih količinah na voljo tudi vinilna verzija, ki bo morda komu razkrila še širše zvokovne značilnosti tega izdelka. Sicer že nekaj časa ne dajemo več številčnih ocen, vendar ta bi si vsekakor zaslužil najvišjo.      


Avtor: Marko

« nazaj