tekoče recenzije lost & found

Recenzije

Thou

Heathen

Založba: Gilead Media
Leto izdaje: 2014
Format: Digital


Datum objave: 07.03.2014

Kdor je prebral kakšno mojo starejšo recenzijo tega benda je verjetno hitro dobil vtis, da sem fan. Res je. Thou obožujem odkar sem slišal Malfeasance - Retribution 10'' iz leta 2008. Njihovo strupeno kričanje v kombinaciji z lepimi melodijami znotraj surove distorzije me je prevzelo v hipu, samo navdušenje pa se je z nadaljnjim spoznavanjem zasedbe le še stopnjevalo. Ne bom rekel, da je vsaka njihova plošča odlična, so pa zagotovo vse po vrsti zelo na nivoju, z dobro mero originalnosti in povrhu vsega še močnim sporočilnim nabojem, ki ga v sludge in doom godbi običajno pogrešam. Odkar se je kitarist Andy preselil iz Louisiane v Kalifornijo moram reči, da pogrešam tudi Thou. Bend je razumljivo manj produktiven kot pred leti, ko so se njihove nove plošče vrstile tako pogosto, da jih je bilo že težko dohajati. Zadnji dve leti praktično nismo kaj dosti slišali od njih. Napovedali so le nov, četrti album Heathen, ki pa je prav v teh dneh pricurljal do svojih fanov. Plošča, ki uradno izide konec marca nosi dobrih 70 min prepoznavne Thou godbe. Brez kakšnih posebnih presenečenj nam zaigrajo sedem daljših komadov (plus tri krajše kitarske interlude), ki so bolj umirjene narave in se večinoma prebujajo iz tihih in krhkih post-rockovskih meglic v trše, s težko distorzijo zapacano pluženje. Tipično za Thou, žal pa v sami celoti skorajda malce preveč povprečniško, z nizanjem komadov, ki gredo mimo spomina namesto da bi tam ostali. Če bi jih prvič poslušal bi verjetno rekel waw, a ker vem, da znajo pokazat tudi več, ostajam zadržan. Lep primer njihove genialnosti je recimo odličen 'Into the Marshland' s super izborom rifov in vsem tistim, kar mi je pri tem bendu všeč ali pa 'Immorality Dictates', ki z zasanjanim vzdušjem in ženskim petjem ponudi nekaj novega. Preostanek je soliden. Manjka mu predvsem več hudih rifov oz. bolj spomina vrednega pisanja komadov, saj kot takšen izpade premalo zanimiv za svojo epsko dolžino. Ob tem peklensko kričijo poetična besedila, ki so kot ponavadi dobro spisana in nam dajo misliti o temah kot so hrepenenje, trenutnost, svoboda, zaton moderne družbe, življenje izven civilizacije, naša majhnost, trpljenje, itd. Če še enkrat pogledam, kar gromozanski izdelek, ki hkrati straši in zapeljuje in si ob koncu vsekakor zasluži dobro oceno, pa čeprav ne iztisne iz sebe vsega potenciala.



Avtor: ivo.

« nazaj