tekoče recenzije lost & found

Recenzije

Drug Church

Paul Walker

Založba: No Sleep
Leto izdaje: 2013
Format: Digital


Datum objave: 01.12.2013

Mogoče se mi samo dozdeva, ampak imam občutek, da je debi newyorških Drug Church priplaval na površje dokaj potihoma in brez posebnega pompa. Kar je kar malce čudno glede na trenutno popularnost End Of A Year oz. Self Defense Family, kjer je prav tako frontman Patrick Kindlon. Zadeva je v bistvu dokaj podobna. Mogoče gre celo za isti bend s tretjim imenom? Nah. Vokalno itak ni razlike, a glasbeno vseeno je malce drugače, saj ima Patrick okoli sebe druge glasbenike. In mogoče so mi ti drugi glasbeniki celo bolj všeč. Plošča Paul Walker je namreč odlična. Je lepo opremljena z melodijo in emocijo ter prijetno miglja nekje med rockom in hardcorom. Včasih smo temu rekli rockin' hardcore, danes pa verjetno pade kar pod post-punk ali nekaj v tem stilu. Ampak to niti ni pomembno. Bistveno je, da stvar zelo prepričljivo leze pod kožo in polni dušo z res prijetno in energično godbo, ki na momente že kar pošteno groova in presenetljivo vleče po kakih Snapcase. Še zlasti v komadu Deconstructing Snapcase, v katerega sem se zaljubil že s prvim poslušanjem. Ampak ne sedaj pričakovati nekega čaščenja starih Victory bendov. Pričakujte raje Drug Church, ki so na tej plošči približno tako posebni in čutni, kot Modern Life Is War na tisti iz leta 2007. Tudi besedila so odlično spisana in v glavnem opisujejo na glavo obrnjene prigode vsakdanjega življenja. Ja, stvari gredo rade narobe, tudi Paul Walkerju, ki je baje včeraj umrl v prometni nesreči. Žalostno. Njegovih filmov ne poznam, zagotovo pa si ga bom zapomnil po odlični plošči.



Avtor: ivo.

« nazaj