tekoče recenzije lost & found

Recenzije

Weekend Nachos

Still

Založba: Relapse
Leto izdaje: 2013
Format: Digital


Datum objave: 27.11.2013

Weekend Nachos je bend o katerem se je v zadnjih letih dosti govorilo. To je tisti bend, ki je postavil powerviolence zopet na noge in dokazal, da se iz ponošenega žanra še vedno da potegnit nekaj novega. Zadnji dve plošči Unforgivable in Worthless sta bili en sam šus in nekaj najboljšega kar je hardcore ponudil v zadnjih letih. Lahko si predstavljate kako visoka pričakovanja so bila za novo ploščo. V bistvu sem albumu Still že kar avtomatsko naredil prostor na vrhu letošnje top 10 lestvice, še preden sem ga dejansko slišal. Heh, po vseh teh letih bi že moral vedeti, da se tega ne počne. Album je sicer povsem spodoben. Zagotovo nekaj boljšega med letošnjimi hardcore ploščami, a vendar, v primerjavi s staro diskografijo zgolj soliden. Vsekakor gre za bolj hardkorovski album, z manj negativnim prizvokom, kot smo bili vajeni v preteklosti. To se še najbolj sliši v vokalu, ki je sicer jezen za popizdit, a ni več tako barbarsko grob in zloben, pa tudi v glasbi, ki je manj temačna, pa čeprav še vedno zelo agresivna. Tudi sami komadi so dokaj predvidljivi, skoraj kot bi bili bolj na hitro zloženi, saj v večini pričnejo s punk/hardcore/crust/grind norijo in končajo s počasnim moshom. Drugačen je recimo prvi in meni osebno najboljši komad Sickened No More, ki je vse tiso zaradi česa imam ta bend rad ali pa S.C.A.B., ki preseneti z NYHC zaključkom ter finim punks vs. police tekstom. Tu izstopa še Ignore, ki v mosh zaključku spomni na Xibalbo in pa komad Still s katerim se poslovijo v scandi-crust maniri. Verjamem, da bo plošča marsikomu zelo všeč, mogoče celo bolj od ostalih, a mene osebno gane zgolj polovično. Nekaj na plošči manjka. Kdor je dobro preposlušal prejšnji dve, bo že vedel kaj.



Avtor: ivo.

« nazaj