tekoče recenzije lost & found

Recenzije

Ulcerate

Vermis

Založba: Relapse
Leto izdaje: 2013
Format: digital


Datum objave: 22.11.2013

Ko pride do skupine Ulcerate, praktično ni recenzije, kjer avtor ne bi poskusil definirati, kaj Ulcerate sploh igrajo. Večina se enotno ustali pri definiciji “tehnični death metal”, vendar se nihče ne počuti najbolj udobno pri tej klasifikaciji. Zakaj je temu tako, odgovarja sleherni album iz njihove diskografije.

 Tokrat bom pod drobnogled vzel Vermis, prvi album skupine pod okriljem založbe Relapse Records. Album ponuja točno to, česar smo vajeni: neobičajni prijemi akordov zavoljo ustvarjanja načrtne disharmonije, besen, skoraj destruktiven ritem, in doneči basi. Vokal, čeprav eksistencialen del godbe, služi tukaj kot še samo en inštrument, ki prispeva h kontroliranemu kaosu. Podobno kot na predhodniku The Destroyers Of All si tudi na tokratnem izdelku skupina naredi prostor za umirjene, skoraj hipnotične dele, ki pa so daleč od post-rockovskih nežnih, skorajda romantičnih melodij: pri Ulcerate so umirjeni deli vsaj tako udarni, kot najbolj agresivni kriki kitare, dasiravno na drugačen način.

 Na Vermis, njihovem zadnjem in četrtem izdelku, je zelo jasno, da je skupina s pomočjo dosti večje založbe še korak bližje uresničitvi vizije, ki so si jo zastavili že leta 2007 s prvencem Everything Is Fire. Izvzemši The Destroyers Of All so bila njihova prejšnja dela produkcijsko dosti bolj surova kot Vermis. Čeprav lahko to zelo dobro funkcionira pri nekaterih skupinah (npr. Hexer), ima to pri tako kompleksnih strukturah, kot jih ponuja Ulcerate, obraten učinek. Vermis tako v primerjavi s prejšnjimi ploščami deluje dosti bolj večslojen, dovršen in doneč, a še vedno dovolj oster in udaren, da drži načrtovan občutek turobnosti pri življenju. Slednje je gotovo rdeča nit njihove celotne diskografije, ki jo s pomočjo tehnično zelo dovršenega zvoka uspešno prenašajo na poslušalca. Ne glede na to, ali umirijo godbo na vmesnem komadu Fall Of Opprobrium ali pa nas zasujejo z besno kombinacijo divjih riffaž in ritmov na naslovni skladbi, je občutek turobnosti in temačnosti vedno prisoten. Konsistentno ustvarjati in vzbujati želene občutke pri poslušalci je zagotovo nekaj najtežjega, kar si glasbeniki trudijo doseči,  in Ulcerate so na svoji najnovejši stvaritvi to naredili bolje kot kdajkoli prej. Eden izmed razlogov je gotovo tudi dosti bolj samozavesten pristop k ustvarjanju glasbe. Skupini namreč ni potrebno več dokazovati, da so tehnično dovršeni in sposobni preseči meje poznanega, saj to že dokazujejo pretekli izdelki. Sedaj so dosti bolj sproščeni in tehnični aspekt glasbe pride naravno in je dosti bolj emocionalno obarvan. Odličen primer slednjega je moč slišati na komadu Weight of Emptiness ali Await Rescission.

 Kljub temu, da slabosti album skorajda nima, je že uvod zgovoren, kjer sem trdil, da Ulcerate ponujajo točno to, česar smo vajeni. Če je bil preskok iz Everything Is Fire v The Destroyers Of All revolucija, je iz The Destroyers Of All v Vermis zgolj evolucija. Vendar brez skrbi; dokler skupina ne bo začela stagnirati, je kakšnikoli death metal že igrajo, varen.

 Verjetno nikoli ne bomo čisto enotni, kakšen žanr Ulcerate igrajo in Vermis bo razpravo gotovo potisnil v še bolj brezizhoden položaj – ravno to pa je največji kompliment, ki ga lahko skupina prejme.



Avtor: Gregor

« nazaj