tekoče recenzije lost & found

Recenzije

Bolzer

Aura

Založba: Iron Bonehead Productions
Leto izdaje: 2013
Format: Digital


Datum objave: 15.11.2013

Nekoč sem na spletu bral razpravo o neki obskurni death metal skupini, ki je iz svojega glasbenega repertoarja popolnoma izključila bas kitaro. V spomin se mi je najbolj vtisnilo mnenje enega udeležencev, ki je dejal, da black metal lahko sprejme brez bas kitare, death metala pa nikakor ne. Takrat sem ga sicer razumel, vendar sem ob poslušanju novega EP-ja zasedbe Bölzer, imenovanega Aura, bistveno spremenil mnenje. Bölzer sta glasbenika iz Švice, ki se skrivata za zanimivima vzdevkoma - KzR (kitara, vokal) in HzR (bobni). Igrata eksperimentalno različico blackened death metala in poleg demo posnetka, ki sta ga izdala lani, je Aura njuna druga ter najnovejša stvaritev.

Na omenjeni plošči Bölzer ne zapravljata časa poslušalca in nemudoma preideta k bistvu, ki je ustvarjanje temačnega, kaotičnega, naravnost zlobnega vzdušja, zavitega v trenutke melodike. V ta namen se KzR rad zateka k tremolu na kitari, medtem ko bobnarjevi nepredvidljivi ritmični vložki doprinašajo k presenetljivo polnem, atmosferičnem zvoku. Vendar pa je njuno eksperimentiranje ravno tisto, kar ju loči od konvencionalnih smernic black in death metala. Na treh komadih, kolikor jih premore EP, se torej sprehajata vse od tipičnih blackmetalskihriffov in predvidljivih death metal ritmov do počasnih in skorajda že post-metalskih vložkov.

Jasno je, da ju prav nič ni strah ustaviti sicer energičen, divji in najbolj melodičen komad na EP-ju (»Entranced by the Wolfshook«) in spremeniti strukturo, kot bi to pričakovali od kakšnih skupin tipa Cultof Luna ali Neurosis. Tudi uvodni komad »C.M.E.« po začetnem, precej konvencionalnem (a zato nič manj silovitem) začetku preide v eksperimentalno ekstazo visokih not in počasnih ritmov. In čeprav postavitev agresije in zlobe ob bok s temačnostjo ni izjema, Bölzer vseeno ustvarita precej distinktiven zvok – še posebej, če pri tem upoštevamo, da se ne zanašata na globino basa. V tem duhu tudi zaključita EP, kjer na komadu »The Great Unifier« KzR razglasi »Amidst cold, raging times / I am but a demon at best«. In že, ko dobimo osnoven občutek razumevanja dvojca Bölzer, Švicarja zadnjo minuto komada spremenita v prav nepričakovan ambientalen zaključek. Zanimivo je, da ravno ta nepredvidljivost, ki nas preseneti na prvem komadu, postane pričakovan intermezzo na zadnjem. Čeprav so komadi med sabo precej različni (tako po vzdušju kot spevnosti), sta se zavoljo vključevanja počasnejših viž ujela v predvidljivo strukturo komadov. Kako bi to delovalo v časovnem okviru albuma, lahko zaenkrat samo ugibamo.

Kot že poprej omenjeno, death metal brez bas kitar predstavlja že tako drzno potezo, ki jo le peščica glasbenikov lahko izvede poslušljivo in kakovostno. Bölzer sta vsekakor ena izmed slednjih in Aura je njuna obetavna obljuba za prihodnost. Obenem je tudi dokaz, da sta sposobna izvesti nekaj, česar si marsikateri poslušalec death metala prej ne bi znal predstavljati, ali z besedami enega mojih kolegov: »Best shit I've heard in a while«.

 



Avtor: Gregor

« nazaj