tekoče recenzije lost & found

Recenzije

Naam

Vow

Založba: Tee Pee
Leto izdaje: 2013
Format: Digital


Datum objave: 03.11.2013

Povratek k zvoku 70ih let ni nič novega. Teh povratkov je bilo v zadnjih 20ih letih kar nekaj. Mogoče je bolj pomembna večna aktualnost psihaledične glasbe. Zasanjanost, prelivanje in mešanje tonov, ob tem pa tudi privlačnost določenega svobodnjaškega življenjskega stila. Vse to naredi vsem generacijam všečno zadevo. Naam so tako še en iz plejade bendov, ki svoj navdih črpajo iz sedaj že daljne preteklosti rock glasbe. Medtem ko me prvi album ni pretirano navdušil oz. nisem mu posvetil veliko pozornosti, me pa letošnji Vow toliko bolj. Mogoče so postali bolj konvencionalni in ušesom prijetni, saj so pesmi občutno krajše, tako da bi nas repetitivnost rifov težko utrudila. Tudi vokalov je veliko, tako da so strukturno gledano precej klasičen rock bend. Zvok klaviatur samo doda bolj prostorsko razsežnost njihove glasbe, ki pa je še daleč od vesolja. Prej bi rekel, da ostajajo Naam precej na zemlji. Tako da nas hkrati pustijo sanjati, obenem pa nas vedno znova vračajo na trdna tla. Kar nakažejo tudi z nekaj intermezzo komadi, ki mašijo luknje med komadi. Če dobro pomislim, me celo malce spominjajo na Mudhoney. Če bi le malo utišali klaviature in kdaj pospešili tempo. Pa smo znova pri obujanju preteklosti in večnemu vračanju. Brezveze dodatno pisarjenje, Vow je odličen album za vse dolgolasce in plešce, ter vse ostale vmes. Amen.


Avtor: Marko

« nazaj