tekoče recenzije lost & found

Recenzije

Saviours

Death's Procession

Založba: Kemado
Leto izdaje: 2011
Format: CD


Datum objave: 09.05.2012

Ha, še vedno težko verjamem, da korenine tega benda segajo v politično diy sceno, ki se je v 90ih oblikovala okoli založbe Ebullition. Polovica benda je namreč emo-screamala v skupini Yaphet Kotto, ki je tako glasbeno kot ideološko predstavljala povsem nek drug svet od motoristične bad ass drže, ki jo Saviours furajo danes. Tipi so zrasli v metalce, kar pa niti ni tako slaba stvar. Nasprotno. V bistvu sem velikih fan vseh njihov plošč, vključno z njihovim najnovejšim izdelkom Death's Procession. To je njihova četrta plošča po vrsti in čisto nasprotje rock'n'roll divjanju, ki so ga pokazali na predhodniku Accelerated Living. Tokrat si je kvartet omislil počasno ploščo, ki nas umirjeno popelje skozi dim stoner metala, novega vala britanskega heavy metala in doom rocka iz 70ih. S perfektnim kitarskim igranjem, ki vedno preseneča z novimi in novimi super soloti, fantastičnem basiranjam, udarnim bobnanjem in svojevrstnim vpitjem ustvarijo set otožno melodičnih komadov, ki s svojo res spoštovanja vredno izvedbo obližejo sam vrh tovrstne godbe. Edino kar bi lahko naredili še bolje je, da bi ploščku pripeli še kakšen hitrejši komad več, ampak kot sem že rekel, Death's Procession je njihova počasna plošča. Čudi me, da jih je pred nekaj tedni tako malo ljudi prišlo poslušat v Orto Bar. Očitno folk pri nas še vedno ne ve, kaj je dobra muzika.



Avtor: ivo.

« nazaj