tekoče recenzije lost & found

Recenzije

Killing Joke

MMXXII

Založba: What
Leto izdaje: 2012
Format: CD


Datum objave: 24.04.2012

Ko poslušaš novejše stvaritve Killing Joke, težko verjameš, da je bend star že več kot 30 let. Kajti ni samo bend star, temveč tudi člani. Po energiji, ki jo njihova glasba izžareva, bi jim prisodil natančno 30 let manj. Po drugi strani pa dobro izdelan zvok in konstantna kvaliteta njihovih izdelkov kaže na zrelost ustvarjalcev. Killing Joke so vsekakor legende v tistem najbolj pozitivnem pomenu. Pionirji industrijskega rocka so pustili globok pečat na tršo glasbo zadnjih 30 let. In tudi v zadnjih letih nikakor ne mirujejo in še vedno pišejo in izvajajo odlične pesmi. Prejšnji album Absolute Dissent je bil resnično kakovostni presežek z močno dozo metaliziranega industrijskega rocka. Nov album je za razliko malce bolj ritmično razgiban, več je postpankovskih plesnih ritmov. Kar pa nikakor ne zmanjša ostrine. Poslušajte samo Trance, katerega že ime kaže na mamljive ritme, podkrepljene z udarnimi kitarami. Vokalna interpretacija Jaza je odlična, saj se preliva iz agresivnejšega kričanja do umirjenega, melodičnega deklamiranja. Težko bi posebej izpostavil, kdo se bolj znajde v vlogi člana Killing Joke. Izvedba je vrhunska. Pač eden od bendov, ki noče razočarati in mu to tudi ne uspeva. Kot zanimivost lahko še omenimo, da je naslov albuma posvečen majevski prerokbi o koncu sveta v tem letu. Kar pa še ne pomeni, da je njihova ideologija fatalistična. Prej bi lahko rekli, da nas skušajo opozoriti na nevarnost apatije in sprejemanja igre moči kot edine mogoče. Nestrinjanje s potjo, ki nas pelje h dejanskemu koncu sveta, in poziv na upor. To so Killing Joke.
PS: Še ena zanimiva odločitev. Itunes verzija albuma ima bonus komad New Uprising. Po nekaterih pričevanjih naj bi bil celo najboljši komad na albumu. Žal ga še nisem uspel poslušati, tako da lahko samo domnevam, da gre še za en odličen komad in ne za nekakšen ostanek iz neuporabljenih studijskih posnetkov.


Avtor: Marko

« nazaj