tekoče recenzije lost & found

Recenzije

Crippled Black Phoenix

(Mankind) The Crafty Ape

Založba: Cool Green Recordings
Leto izdaje: 2012
Format: 2CD


Datum objave: 05.03.2012

Lanskoletni mini album "pohabljenih črnih feniksov" I, Vigilante je bil očiten glasbeni presežek. Zasanjana godba, vedno bolj psihadelično rokerska in vedno manj postrokerska, je pričarala kratke, a intenzivne učinke. Kako bo nova usmeritev zvenela na dvojnem albumu je bil prvi pomislek, ko sem odkril, da je le-ta izšel? Ali jim bo uspelo ohraniti intenziteto in poslušalčevo pozornost v poldrugi uri? Precej zahtevna naloga, ki ji je malokdo, če sploh kdo, kos. Tako imamo na novem albumu opravka s 15-imi precej različnimi komadi. Nekateri ne puščajo globokega vtisa, saj so vse premehki, medtem ko po drugi strani kar nekaj komadov zveni dovolj udarno, ko ulovijo pravo razmerje med nežnostjo in agresijo. Vem, da jih nekateri pretirano kujejo v zvezde kot novi Pink Floyd, vendar očitno se je to prijelo tudi samega benda, tako da skušajo vse preveč delovati v tej smeri, obenem pa pozabijo na kitarsko tradicijo, iz katere izhajajo člani benda, in jim je dosedaj vedno dobro služila. Po nekajkratnem poslušanju nam postanejo tudi desetminutni komadi bolj domači. Odsotnost pop refrenov naš spomin postavi pred težko nalogo. Zato pa so lažje zapomljivi ritmični začetki kot je to v Get Down And Live With It. Izmeničnost moških in ženskih vokalov prispeva k še bolj retro vzdušju, ko se ne ustavijo samo v sedemdesetih, temveč zaidejo še globoko v šestdeseta. Klaviature pa odlično zapolnijo vmesni čas med udarci bobnov in kitarskimi vložki, kar se še posebej kaže v A Letter Concerning Dogheads. Kljub določenim pomanjkljivostim, ki jih prinese s seboj tolikšna količina glasbe, pa je bend znova dokazal, da so trenutno ena bolj zanimivih in vročih zasedb, ki jih pogojno lahko prištejemo med člane post rock plemena. Crippled Black Phoenix nas bodo 1. aprila obiskali v Channel Zero-u na Metelkovi.


Avtor: Marko

« nazaj