tekoče recenzije lost & found

Recenzije

Liberteer

Better to die on your feet than live on your knees

Založba: Relapse
Leto izdaje: 2012
Format: CD


Datum objave: 12.02.2012

1914 je frazo No Gods No Masters uporabila Margaret Higgins Sanger v mesečniku The Woman Rebel. Bila je aktivistka in predvsem bolničarka, ki je zagovarjala nerasistično družbo in legalizacijo splava. V takratnem času je storila dosti drznih stvari. Desetletja kasneje so jo uporabili Amebix, ki so bili prav tako aktivisti angleške anarhistične scene. Libeerter je sicer ne uporablja, gredo pa vsi teksti v tej smeri. Čas je za revolucijo, čas, da izničimo vse ideale, ki so nam jih spretno vprogramirale naše vlade, njim pa gospodarski lobiji. Prihodnost naj bo razlastninjenje, ateizem in predvsem nasprotujoča sloganu vsaka ovca rabi svojega pastirja. V grobem se Liberteer oklepa tovrstnih tem.

Zakaj Liberteer v ednini? Gre za projekt enega človeka, ki sliši na ime Matt Widener in je v ustvarjalni pavzi njegovega primarnega benda Cretin ustvaril to ploščo. Vse instrumente je odigral sam. Tudi banjo, ki ga je uporabil na dokaj netradicionalen način. Med drugim se na plošči pojavijo tudi rogovi, tolkala, flavte in podobno. Baza za vse to pa je grindersko usmerjen crust trash z rohnečim “in your face” vokalom. Orkestralni vložki delujejo kot zvočna kulisa za kakšno filmsko bitko ameriške državljanske vojne. Edina stvar, ki me pri tej plošči zmoti, je to, da so vse pesmi med seboj povezane in delujejo kot ena. Zaradi tega je dosti bolj očitno, da so si pesmi med seboj preveč podobne. Podobnost rahlo razbijejo orkestralni vložki, ki so vsekakor dodana vrednost in zelo netipičen dodatek za tovrstno godbo. Glede na to, da je to delo enega človeka, kapo dol. Tako kot v glasbi je tudi v vsakdanjem življenju potrebno ubrati nove pristope ali kot bi rekel Liberteer: Ubiti je treba boga in kapitalistično družbo.



Avtor: Dejan

« nazaj