tekoče recenzije lost & found

Recenzije

Veto

Divina tragedia

Založba: Samozaložba
Leto izdaje: 2011
Format: CD


Datum objave: 14.12.2011

Veto so le dokončali svoj drugi album, ki so ga napovedovali že pred časom. V življenju pač ne gre vse po načrtih in kar 5 let je minilo od njihovega prvenca. Vmes je prišlo tudi do sprememb v zasedbi. Glasbeno so bili Veto vedno nasledniki nu metal trenda s konca 90ih. Čeprav bi jih lahko postavili še bolj nazaj po časovni premici, v čase heretičnega singla Bring The Noise, ko se je thrash pomešal z repom. Temu izročilu ostajajo zvesti tudi v letu 2011. Vokali so značilno dvojni, od repanja do kričanja. Kitare držijo ostrino, čeprav na trenutke morda zvenijo premalo inventivno. Predvsem v bolj agresivnih delih. Vsekakor bi tu lahko naredili več, glede na to, da razpolagajo z dvema kitaristoma. Ritem sekcija dostojno odigra vse skupaj. Zanimivo je, da me v hitrejših delih spominjajo na po krivici pozabljene goriške Entreat. Posebej je potrebno poudariti, da je za tekstovni del poskrbel kultni solkanski reper Valterap, ki je pred časom tudi bil član zasedbe in je tudi sodeloval pri komadu Divje lilje. Besedila so nadpovprečna in v večini primerov natančno zadenejo v tarčo. Najmočnejša so pri osebnih izpovedih, malce šibkejša kadar zaidejo v politično angažiranost. Vendar tudi v najšibkejših trenutkih so boljša od večine podobnih sodobnih poetov. Lokalna scena je tako v tem letu izdala še en album, upajmo, da bo zbudil pozornost tudi izven lokalnih okvirov. Vremena niso rožnata tudi za glasbenike, vendar s trudom in voljo bodo prišla tudi mala in velika zadovoljstva. Zadovoljstvo, ko izdaš drugi album, lahko preseže samo zadovoljstvo, ko izdaš tretji album.



Avtor: Marko

« nazaj