tekoče recenzije lost & found

Recenzije

Of The Wand And The Moon

The Lone Descent

Založba: Heidrunar Myrkrunar
Leto izdaje: 2011
Format: CD


Datum objave: 31.10.2011

Po večletnem premoru se vrača tudi Of The Wand And The Moon, projekt danskega ustvarjalca Kima Larsena. Medtem je še izdal ploščo pod drugim imenom Sonalacea, ki je precej bolj srednjeveško obarvan,  in mi s tem povzročil zmedo v Last.fm-u, ker sem neupravičeno smatral ta album za regularni izdelek. Dejstvo je, da se je sedaj vrnil s starim imenom. Album izpolne vsa pričakovanja ljubiteljev raznovrstnega neofolka. Še vedno je veliko povezav s prejšnjim izdelki in vzorniki iz preteklosti, vendar je veliko več psihadeličnih vplivov iz šestdesetih. Tako kot so se Der Blutharsch v zadnjih letih premaknili iz trde folk industrial forme v bolj hipijska stanja zavesti, tako tudi Kim skuša združevati te dve različni, a hkrati podobni tradiciji. Podobno kot luksemburški Rome se skuša izogniti vsem kalupom in brska po različnih glasbenih tradicijah, ki so s tem ko so postale tradicije, dejansko postale ljudska glasba. Seveda osnova ostaja ista. Akustična kitara in deklamirajoče petje je še vedno prisotno, vendar je zvok polnejši. Aranžmaji so bolj orkestralni, uporabljeno je več različnih instrumentov. Kar tudi ni tako zelo nenavadno, če upoštevamo dejstvo, da je na tem albumu sodelovalo veliko gostujočih glasbenikov, med njimi kar nekaj bolj klasično usmerjenih rokerjev. Pa tudi sicer vzbudijo pesmi različne asociacije. Kar nenazadnje pomeni, da je potrebno skladbe kar pozorno poslušati. Absence mi tako nehote usmerja misli proti Leonardu Cohenu, pa mogoče s tem obema delam krivico. Po drugi strani je Tear It Apart tipična neofolk balada, ki pa ima spet nekaj več, saj se v ozadnju kitare in glasa plete zanimiva zgodba ostalih glasbil. Takoj zatem pa sledi We Are Dust, skladbica v stilu časov naših staršev. Jesenski čas je zelo primeren za melanhonično vzdušje, ki ga ustvarjajo. Medtem ko nestrpno pričakujem nov album že omenjenih Rome, so Of The Wand And The Moon pokazali, da so v zadnjem času najmanj drugi najzanimivejši neofolk projekt. Trenutno pa je The Lone Descent tudi na "pole position-u" za neofolk album leta.


Avtor: Marko

« nazaj