tekoče recenzije lost & found

Recenzije

Andrew Jackson Jihad

Knife Man

Založba: Asian Man
Leto izdaje: 2011
Format: CD


Datum objave: 26.09.2011

Fenomen folk punka sem nekako odkril z zamudo. Tako je, če se družiš z ljudmi, ki so ostali v 90ih prejšnjega stoletja, ne pa z mladino, ki spremlja nove trende. Na srečo smo se še pravočasno naučili uporabljati internet, tako da smo še ujeli bend, imenovan Andrew Jackson Jihad. Zanimivo ime in preprosta muzika sta me očarala že z albumom People Who Can Eat People are the Luckiest People in the World. Tudi naslednji album Can't Mantain ni bil slab, daleč od tega, vendar ne dovolj prepričljiv v primerjavi z že omenjenim ljudožerskim. Tako smo pred kratkim dobili še novi album Knife Man, ki prinaša nekoliko bolj strukturirane komade, ki niti niso nujno več klasični akustični folk pank. Odmik od zvoka uličnega nabijanja akustične kitare do električnih kitar, ki za svoje delovanje potrebujejo plačan račun za elektriko, je precej opazen. Po svoje tudi precej logičen napredek, nobenega razloga ni, da bi še enkrat posnel enako plato, na kateri bi samo zamenjal naslove komadov. Za razliko od prejšnjih albumov mi Knife Man deluje precej bolj melanhonično. Vendar je ta melanhonija svetlo obarvana, tako da nas po svoje navdaja z optimizmom sredi resigniranosti in apatije. Hate, Rain on me je eden boljših naslovov za pesem, ki sem jo slišal v zadnjem času. Najboljši naslovi so tisti, ki ne povedo, kje je meja med resnostjo in zajebancijo. Pank je ljudska glasba, ki mora biti do neke mere dovolj preprosta, da jo lahko vsakdo sprejme za svojo. Andrew Jackson Jihad vsekakor imajo vse potrebne pritikline, da lahko definicijo iz prejšnjega odstavka prenesejo v prakso. Knife Man prinaša prijeten predah med navalom novih jesenskih doom, dark, black izdaj, ki na nas čakajo za vsakim temnejšim vogalom.



Avtor: Marko

« nazaj