Kolumne

Nič nas ne sme presenetiti, niti kuga

Ne vem, če se je kdaj v zgodovini krščanstva že zgodilo, da bi na največji praznik krščanstva Veliko noč cerkve bile prazne. Ukrepi omejitve gibanja in druženja so doleteli tudi Cerkev, ki na ta dan praznuje zmago nad smrtjo. Ironija? Niti ne, družba je polna protislovij, med idejami in dejanskostjo pa je tega ogromno. Cerkev je le še izmed institucij, ki je morala začasno spremeniti svoj način delovanja. 
Tako kot smo vsi spremenili svoja življenja. Izteka se četrti teden, ko sem večinoma doma. Dnevni ritem se mi je precej spremenil. Prej sem preživel več kot dve uri na dan v avtu, sedaj skoraj ne stopim v avto. Nedvomno pozitivna sprememba. Na ta način pridobljeni čas porabim za pripravo hrane, še več pa za branje novic, komentarjev, vse kar se v teh tednih producira v povezavi s pandemijo. Kot da bi vsak moral nujno dodati svoj lonček. Vsak dogodek je tudi priložnost, da kdo zaslovi z briljantnim komentarjem. Kar je seveda še vedno iluzija ameriškega sna, da vsak lahko uspe, če se dovolj potrudi. In to v času, ko se je polom te iluzije manifestiral v najmanj 16 milijonih na novo brezposelnih v ZDA in podobah neskončnih kolon avtomobilov, ki so se odpravili po pakete hrane pomoči. Tvoj komentar ali članek je le še eden od tisočev. Mogoče ga bo veliko ljudi prebralo, a že čez nekaj ur bo pozabljen, saj na nas čaka že nešteto novih komentarjev. Najbolj brani bodo še vedno najbolj razvpiti. Karkoli bo Žižek napisal bodo ljudje prebrali, karkoli boš ti napisal bo morda kdo prebral.
Ravno na to osebno in družbeno ranljivost je pokazala sedanja pandemija. Saj ne, da tega ne bi vedeli. To se je v preteklosti že dogajalo. Kužna znamenja še vedno stojijo v naših vaseh. A mislili smo, da se nam to ne more (več) zgoditi. Da je naša tehnologija že tako napredna, da nas bolezni ne morejo tako ohromiti. A če ste že slabi v zgodovini, morda poznate roman in film Vojno svetov H.G. Wellsa? Osvajalce iz vesolja, ki si s superiorno tehnologijo uspejo podrediti Zemljane, uniči mikroorganizem, na katerega telesa iz drugega planeta niso odporna. Opozorilo, da ne smemo nikogar podcenjevati. Sploh pa ne bitij, ki so nevidna in lahko parazitirajo v naših telesih. Mi smo samo gostitelji, ki izvajamo za viruse logistiko. 
Kako je svet majhen in povezan, nam je pokazal eden njegovih manjših prebivalcev, virus COVID-19. Pandemija je razblinila še zadnje upe, da se alternativa obstoječi globalizirani kapitalistični ureditvi skriva v lokalnih skupnostih, v pobegih (“eksodusih”), spontanih začasnih avtonomnih conah itd. To so lahko začasne rešitve, nikakor pa ne dolgoročne. Virus je potrdil, da za njega ni ovir. Vsekakor je povezanost sveta omogočila mu hitrejšo širitev, a zgodovina epidemij nam dokazuje, da tudi v časih, ko so bile povezave počasne, je virus ali bakterija prej ali slej prišla na cilj npr. kuga v srednjem veku. Le popolna fizična ločitev lahko to prepreči. In to je tudi najbolj učinkovito orožje, ki se ga sedaj večina držav poslužuje. Kar prinaša druge uničujoče posledice, o katerih na tem mestu kdaj drugič. A takšni ukrepi ne izhajajo iz najnovejših dognanj epidemiološke stroške. Že v času kuge leta 1348 so v toskanskem mestu Pistoia uvedli stroge ukrepe proti širjenju bolezni. Prepovedali so potovanja, omejili promet blaga, mesarije so bile zaprte, pogrebi in maše zahvalnice se začasno niso izvajale, z izjemo za najvišji fevdalni sloj. Zveni znano? Očitno so že v srednjem veku spoznali, da se bolezen prenaša s stikom, zato so omejili socialne aktivnosti, kjer bi se ljudje lahko srečevali. S politiko prostora skuša oblast čim bolj učinkovito omejiti širjenje epidemije. 
Da pa se ne bi ljudje počutili kot nemočni objekt, ki ga na eni strani ogroža virus, na drugi strani pa je samo še objekt oblasti, ki ga postavlja, zapira, locira na eno mesto, imamo tudi napotke za osebno higieno, za uporabo rokavic in mask. Kar je vsekakor boljše kot napotki v času kuge, ki so vključevali kopel v urinu ali bičanje samega sebe, da se očistiš grehov pred Bogom. Učinkovitost takega posameznikovega početja je omejena, daje pa nam občutek, da imamo situacijo pod kontrolo. Tako se posameznik ne vda v usodo in morebiti prepusti, da se zgodi kar se mora zgoditi. Koncept svobodne volje in nadzora nad lastnim življenjem je temelj kapitalistične družbe, brez tega ni možno prepričati večino ljudi, da je vsak lahko podjetnik, da je od posameznika vse odvisno itd. Medtem ko imajo dejansko moč politične organizacije kot je država ali pa megakorporacije s svojo finančno in kadrovsko močjo. A primeru nalezljivih bolezni je bolje se predati tej ideologiji in si umiti roke, saj škodit vsekakor ne more. 
Da pa se zgodovina ponavlja in nam njeno poznavanje prikaže zanimive korelacije, je tu še en podatek, ki so ga zabeležili kronisti daljnega leta 1348. Tega leta so opazili, da je bila zima nenavadno topla. Sedaj pa se preselimo v današnji čas. Nadpovprečno topla zima, pandemija, vse je čisto tako kot pred skoraj 700 leti. Naprej pa lahko sami razvijate teorije, ali je to samo naključje ali je to zapisano v nekem kozmičnem redu stvari. Časa imate dovolj. 

 


« nazaj