Kolumne

A Wilhelm Scream, 17.7.2018, Gala hala

Punk Rock Holiday je takoreč že tik pred vrati in za vse, ki se dogodka že veselijo, je ta koncert predstavljal hitro potešitev z dvema skupina, ki sta na festivalu že uspešno nabirali simpatije.

V naše loge so se po letu 2016, ko so igrali ravno na zgoraj omenjenem festivalu, vrnili A Wilhelm Scream, v družbi Astpai in domačih White Stain. Koncert se je odvil na letnem odru Gale hale in je za torek bil kar dobro obiskan.

Začetek koncerta je pripadel ljubljanski zasedbi White Stain, ki je nedavno izdala nov album z naslovom Nation of Fear. Skupina je maloštevilni publiki v pol ure, kolikor jim je bil odmerjeno, predstavila svoj melodični pogled na punk rock. Tisti, ki so ob tej uri že bili prisotni so po videnem uživali, a do pretiranega gibanja jih skupina tokrat ni pripravila. Prepričan sem, da če bodo fantje nadaljevali s pridnim in trdim delom, da se bodo tudi oni pridružili skupinama, ki sta sledili in na Punk Rock Holiday že igrali.

Naslednji so oder ogrevali avstrijski Astpai, ki so zagotovo eden izmed bolj aktivnih in delavnih evropskih bendov. Astpai, kot so sami povedali na odru, prihajajo iz delavskega predmestja Dunaja, Wiener Neustatd. Skupina je zelo uigrana in jih je posledično užitek gledati in poslušati. Nastop so začeli s pesmijo Best Years in nam nanizali Heart to Grow, Rotten Bait, Wear and Tear, Careers, Feel Your Pain, 2000 Pills, zagotovo sem kako pesem pozabil, ali izpustil. Ker so nedavno izdali album True Capacity je bilo pričakovati nove pesmi, a kolikor sem zadevo slišal v živo imam občutek, da so fantje malo upočasnili tempo. Baje, ko odrasteš dobiš drugačen pogled na svet, ki mladostniško jezo in nestrpnost do sveta malce ublaži. Ali pa je vse skupaj posledica trenutnega trenda, sami presodite. Seveda so se med nastopom zahvalili glavni skupini večera, da so jih vzeli s sabo na kratko turnejo, kjer so oboji med drugim bili tudi predskupina Descendents in tudi White Stain so dobili pohvalo. Astpai so brez odvečnih besed drveli skozi začrtani program in nastop končali z Biting Dogs Don’t Chew in nam ob tej priložnosti povedali, da lahko pričakujemo odličen nastop glavnega benda večera.

Skupina A Wilhelm Scream trenutno za slovensko publiko ne drži več nobenega presenečenja v rokavu. In ker so pravzaprav v Sloveniji stalni gostje, že ptički čivkajo kaj pričakovati. Energijsko bombo v obliki pevca skupine z bejzbol kapico in majico brez rokavov in nažigalske kitare in odličnega bobnarja. Skupina vedno poskrbi za dobro zabavo in korektno izpeljani glasbeni del. Za sabo imajo že 5 albumov in se pri nastopih zatečejo k vsakemu malo in tako zagotovijo zadovoljstvo pri poslušalcih vseh obdobij. Začeli so s pesmijo Famous Friends and Fashion Drunks iz albuma Mute Print izdanega leta 2004. Iz tega albuma smo dobili še The Rip, katere napoved je bila, da to počnejo že dolgo časa in da so nadvse hvaležni, da jih še vedno spremljamo v takem številu, Anchor End in naslovno Mute Print. Igrali so še Killin It, Last Laugh, Dead Streets, Boat Builders, Soft Sell, Morrisey. Zaključili so s pesmijo The King is Dead, a jih publika ni imela tako lahko izpustiti iz odra, zato so se po glasnem skandiranju vrnili in odigrali šeWe Built This City! (On Debts And Booze), kjer je refren “awake, arise, eat, work, shit, sleep” glasno odmeval iz grl obiskovalcev.

Med samim nastopom res ni prišlo do ničesar presenetljivega oz. že videnega, a je vzdušje vseeno bilo na visoki ravni in obiskovalci oskrbljeni z dobro dozo zabave. Kar je bilo zanimivo je to, da se je pevec zahvalil občinstvo, da smo prišli na koncert v sredo. To je ponovil še večkrat, tako da sem tudi sam začel dvomiti kateri dan v tednu sploh je.

Samega nastopa niso pretirano prekinjali z govoričenjem, čeprav so dokaj na začetku prosili za prekinitev umetne megle, ker jih je zaskrbelo za bobnarjevo zdravje, a so nas kaj hitro pomirili, da je z njim vse v najlepšem redu in da se žur lahko nadaljuje.

Kot zanimovost naj omenim, da je skupina žrebala tudi nagrado v obliki vstopnice za Punk Rock Holiday, kar je bila odlična iztočnica, da se zahvaliju organizatorju Andreju Sevšku in z nami delijo same pozitivne festivalske občutke. Čeprav sem pričakoval, da bodo imeli večje težave z izgovorjavo imena zmagovalke, so nalogo opravili presenetljivo dobro. Nagrajenka je svoje veselje izkazala s skokom iz odra in doživela prenos iz ene strani na drugo stran prizorišča. Ob koncu se je Nuno še enkrat zahvalil obiskovalcem in povedal, da jim je prav zaradi tega dobrosrčnega sprejema Ljubljana še posebej pri srcu.

 


« nazaj