Kolumne

O pridnih in lenih

Kdo ne pozna basni o murnu in mravlji? La Fontaine je v njej upodobil lik brezskrbnega, lahkoživega, muzikajočega murna in lik pridne, marljive, varčne in skrbne mravlje. Medtem ko mravlja vse leto pridno spravlja na kup hrano in s tem pripravlja zaloge za težke dni, muren preigrava vesele viže, sicer sebi in drugim v veselje, vendar nič ne nabira za hude čase. V naravi so hudi časi seveda zima, ko ni na voljo sveže hrane in veliko živali niti ne preživi do pomladi. Tako nas basen poduči, da kdor pridno skrbi za prihodnost in nabira zalogo, bo preživel tudi hude čase, medtem ko bodo brezskrbni postopači, po možnosti glasbeniki, padli v milost in nemilost trdim življenjskim razmeram, pa naj bo to zima ali gospodarska kriza.

Basen je seveda napisana za preprosto razumevanja gospodinjske ekonomije iz časov pred razmahom globalnega kapitalizma, razcveta finančnega kapitala in mnogoterih načinov vlaganja oz. hranjenja denarja v finančnih derivatih. Napisana je tako, da jo vsi razumejo. Kar ni nič narobe. Pač dobro je, da vemo, da je treba misliti tudi na prihodnost, da se lahko razmere spremenijo. Problem je, ko je takšna preprosta prilika o pridnosti osnova na katerih temelji ekonomska misel, v najslabšem primeru celo ekonomska teorija. Iz moralistične pridige skuša narediti temelje ekonomske znanosti. A vse kar ostane je le pridiga in njene politične implikacije.
 
Vloge murna in mravlje so porazdeljene. Na eni strani imamo brezskrbne umetnike, ki cele dneve nič ne delajo in se samo zabavajo, na drugi strani pa pridne delavce, ki v bajeslovni deželi Meritokracija uživajo sadove svojega dela. Hkrati pa morajo poskrbeti za neodgovorne umetnike in jim nameniti vsaj drobtine, da preživijo, in se spreobrnejo. Na eni strani imamo brezdelne Grke, ki živijo preko svojih možnosti, na drugi strani pa marljive in varčne Nemce, ki morajo delati še za Grke. Opraviti imamo z docela shizofreno situacijo, katerih je današnja družba polna. Fizično delo je po eni strani dojeto kot edino pravo delo, po drugi strani pa je to najslabše plačano delo. Ok, ne bo več dolgo najslabše, saj zaradi prekarnosti dela cena intelektualnega dela pada pod eksistenčni minimum. Bistveno je to, da je kult dela predvsem ideološka maska meritokracije. Ko s plačo ne moreš več preživeti, je vsako govorjenje o pridnosti in nagradi zanjo odveč. Prej cinično posmehovanje.

Ko ti začnejo ekonomisti »prodajati« idejo, da so finančna posojila pomoč, ne pa biznis posodajalca, se upravičeno vprašaš, ali gre za zavestno zavajanje javnosti ali za odsotnost strokovnega znanja. Kreditiranje je že od nastanka denarja vir zaslužka. Ogromne obresti, ki jih plačujejo dolžniki upnikom, niso prostovoljni bakšiš, temveč plačilo za storitev, tj. posojilo denarja. V te obresti je vključeno tudi zavarovanje posojila. Ko se nekdo odloči posoditi denar, s tem prevzame tudi tveganje, da mu nekdo ta denar mogoče ne bo mogel vrniti. Zato tudi varirajo obrestne mere za posojila, ker so vezana na stopnjo tveganja, da denarja ne boš nikoli več videl. Nemčija plačuje precej nižje obrestne mere kot pa Grčija ali pa Slovenija. Kljub temu da se je plačilu dolga skoraj nemogoče izogniti kot nas trenutno dogajanje okoli Grčije precej nazorno opominja.
 
Moralizem, povzdigovanje enakosti poštenosti bogatih in revnih ter s tem ustvarjanje dobrih upnikov in krivih dolžnikov je recept za ustvarjanje podpore obstoječemu stanju. Lazzarato (v eseju Proizvajanje zadolženega človeka) dobro povzame Nietzschejevo ugotovitev, da obstoj dolga pomeni ustvarjanje dolžnikov, ki jim dolg določa prihodnost. Ker pa je razmerje upnik dolžnik lahko le odvisno razmerje, je ta prihodnost nesvobodna. Zato se ne moremo pomiriti ne z obstojem dolga, ne z vzroki, da do dolga pride. A rešitev teh vprašanj ni mogoča z zgodbicami o pridnih mravljah ali čebelah, kajti njihova funkcija ni pojasnjevanje, temveč opravičevanje stanja in obtoževanja stanja, ki ga še ni. Še več, takšna prilike so vsaj toliko odvratne kot s sovraštvom do žensk napolnjene pravljice, v katerih nastopajo hudobne čarovnice. Potrebne so drugačne zgodbe, ki bodo prikazala in tudi določala naša življenja.

« nazaj