Kolumne

Top plošče 2013

Konec leta pomeni tudi obračun z iztekajočim letom. Vsi pripravljamo takšna ali drugačna poročila po katerih nas bodo drugi ali se bomo sami ocenili, kaj je bilo dobrega, kje smo bili uspešni, kje smo grešili, kaj bo potrebno popraviti. Še raje pa seveda ocenjujemo delo drugih. Tako je leto časovni okvir v katerem brskamo v morju nove glasbe, katera je na nas pustila močnejši vtis, kaj smo največkrat poslušali in h kateri se bomo z veseljem vračali tudi v prihodnjih letih. Vsekakor ne najlažje delo. Prvič že zato, ker je leto umetna časovna enota, ki nasilno preseka naše bivanje, ki se ne nahaja samo v tem trenutku, temveč vedno zre nazaj in naprej. Drugič pa zato, ker je nove glasbe vedno več in jo le majhen delček res preposlušamo. Vendar nihče nima ambicij, da bo iz vsega izbral najboljše. Naš pregled ob koncu leta je namenjen temu, da iz brezoblične mase glasbe letošnjega leta posamezniki izberejo tisto, kar bo morda zanimalo tudi tebe. Priporočilo, referenca, sugestija s strani oseb za katere menimo, da so z leti poslušanja glasbe razvile svoj specifičen glasbeni okus. Dober tek!


A.Z. (Hellcrawler, Mater Tenebrarum, 13. brat, fonja)

Black Sabbath - 13 (vrnitev odpisanih, 70s postava s pridihom 90s komadov)
Carcass - Surgical Steel (vrnitev odpisanih 2, nič novega, nič ekscesov - samo Carcass)
Cathedral - The Last Spire (odlično slovo vnukov Black Sabbath...)
Cult Of Fire - Ascetic Meditation Of Death (okultni novodobni black metal po vseh predpisih)
Ghost - Infestissumam (satanic singalong pop, komadi ne grejo iz glave)
In Solitude - Sister (več kot heavy metal, zelo zrela plošča)
Jex Thoth - Blood Moon Rise (doom rock hiti)
Samomor - Ad Te Noctem Increatam (plošča s posebno mantrično atmosfero, fajn za uspavat)
Satyricon - s/t (najboljši elementi iz preteklih plošč nametani skupaj za hit plato + malo več počasnih ambientalnih pasaž. starajo se)
Tribulation - The Formulas Of Death (več kot death metal. death metal na lsd-ju)


Marko Rusjan (13. brat, Iamdisease)

Jex Thoth - Blood Moon Rise
dolgo pričakovano nadaljevanje čarovniškega rocka
Naam - Vow
prijeten izlet v preteklost in prihodnost
Ghost - Infestissumam
teen oriented, vendar ob tako odličnih komadih to ne moti
N'toko - Mind Business
super zadeva ob koncu leta, angleško govoreča verzija jezičnega reperja
Autumn for Crippled Children - Try Not To Destroy Everything You Love
top leta za post black metal shoegaze so že za nami, a to je vredno omembe
Iron Reagan - Worse Than Dead
spet smo leta 1986, Reagan in crossover spadajo skupaj
Russian Circles - Memorial
tudi ta bend še ni rekel zadnje besede
TV Ghost - Disconnect
to je to, kar naj bi delalo post punk brezčasen, ker je vedno post
Blut Aus Nord - What Once Was... Liber III
po lanskoletnem bolj postrokovskem izrazu, povratek h klasičnem black metal zvoku
Lumbar - The First And Last Days Of Unwelcome
super grupe niso vedno garancija za dobro glasbo, a ta je


Mitja Kšela (13.brat)

Letošnja bera albumov je bila veliko manj kakovostna, kot sem pričakoval. Če me povprašate po albumih, ki so me razočarali ali pustili ledeno hladnega, vam brez težav začnem naštevati dokler ne izgubim diha. Verjetno je veliko resnice v tem, da gojim (pre)velika pričakovanja in nato pač veliko glasbe pade pod to začrtano mejnico. Mogoče bi ena izmed novoletnih zaobljub mogla vsebovati kaj s pričakovanji. No, verjetno ne bo. Kljub težavam, sem se priplezal do lestvice 10 albumov, čeprav bi se marsikateri od teh z lahkoto znašel tudi v rapzredelnici razočaranj.

10. Touche Amore - Is Survived by
Že s prejšnjim albumom so TA odpluli v bolj mirne in zasanjane vode in po mojem v ta namen žrtvovali del surove energijo, ki je kar prekipevala na prvem albumu. Na albumu se znajdejo rifi o katerih na prvem albumu skupina ne bi želela niti slišati. Ampak skupina se razvija in fantje so si očitno zaželeli globje strukture komadov, kar pa se pač pozna na energiji. Na srečo pa ostajajo osebni in iskreni v iskanu svojega jaz in smisla obstoja.
9. Rotting Out – The Wrong Way
Čeprav je album poimenovan nasprotna smer, je skupina vsekakor ubrala pravo. Hitropotezni hardcore izdelek. Tukaj ne govorimo o novih izumih, ampak verjetno je tista surova moč, ki je poskrbela, da se je album znašel na tej lestvici. Preprosta besedila, karseda direktna in tudi do je verjetno razlog zakaj je izdelek všeč množicam.
8. Balance and Composure – The Things we Think we’re Missing
Post hardcore s primesjo grunge, oziroma tako se velikokrat opiše skupino. Po solidnem prvencu, je skupina naredila velik korak naprej in izdala enega izmed bolj zasanjanih izdelkov leta. Perfekten izdelek za morbidno-sive deževne dolge jesenske dni. Če se album začne z besedilom kot je “moje prazno srce” verjetno vsi ugotovite kam pesi moli taco.
7. Dido – Girl Who got Away
5 let se je čakalo na ta album. Pevka je že sama napovedala, da bo album nekoliko bolj elektronski, kar je potem tudi uresničila. Vseeno je esenca Dido še vedno tista stara in prepoznavna. Če so vam bili všeč njeni prejšnji izdelki, potem se tudi tokrat ne gre bati, da ne bi zadovoljila vaših slušnih brbončic.
6. Comadre - Comadre
Album je bil izdan že v samem začetku leta in takoj sem vedel, da se bo znašel na tej lestvici. Comadre so s svojim pristopom k svojevrstnemu hardcore vsekakor skrbeli, da je scena ostajala zanimiva in nepredvidljiva. Na žalost, so kmalu po izdaji napovedali tudi odrski umik in tako ne bo moč novih pesmi slišati tudi v živo.
5. Shai Hulud – Reach Beyond the Sun
Kljub plejadi pevcev in konstantnimi težavami instrumentalnega dela, so Shai Hulud izdali svojo najboljšo ploščo. Vrnili so se k primarnemu zvoke skupine, za kar gredo zasluge tudi povratniku za mikrofon, Chadu Gilbertu. Kot nekakšen tribute je na albumu možno zaslediti tudi ostale bivše pevce skupine. Album vsebuje manj tehnično-komplicirnaih metalskih kitarskih prijemov in verjetno mi je prav zato ljubši.
4. The Rival Mob – Mob Justice
The Rival Mob že skozi ves svoj obstoj delujejo brez neke pristotnosti v novodobnih socialnih medijih (facebook, twitter, tumblr, …) in kljub temu so dobro znana hardcore skupina. Surovi brezkompromisni hardcore brez kakršnegakoli olepševanja, ki spominja na stare čase. Boston hardcore.
3. Jimmy Eat World - Damage
Jimmy Eat World so skupina za katero ne gre izgubljati besed. Emo rockerji iz Mese že vrsto let počnejo to kar znajo najboljše, pišejo emocionalne rock hite, kar dokazuje tudi zadnji album. Nova doza pesmi, ki postrežejo s tematiko razhoda, z nekoliko bolj odrasle perspektive.
2. Down to nothing - Life on the James
Kaj je s skupinami iz Richmonda in njihovo ljubeznijo do samega mesta? Karkoli v vodi reke James je poskrbelo za izdajo albuma, lahko le upamo, da se še kaka skupina odloči za iskanje inspiracije v le-tej. Album, na katerem najdemo najboljše glasbene in tekstopisne dele skupine do sedaj. Richmond straight edge.
1. Modern Life is War – Fever Hunting
Čeprav mi povratki skupin niti malo niso povšeči, se ob to manj obregnem, če skupek pesmi tvori album kot je ta. MILW so se za razliko od drugih ponovno vstalih bendov, odločili, da to nadgradijo še z novim albumom. Kaj nas čaka je jasno že pri prvem komadu, stari strahovi, nove meje. Album, ki je čisto v njihovem stilu, popestrijo nekoliko bolj odrasla besedila. Skupina je s tem albumom zapolnila vrzel, ki je nastala po njihovem, za sedaj, prvem razpadu. 5 let čustev strpanih v borih 27 minut.


Dejan Požegar (13.Brat, Nakajima)

1. Cult Of Luna – Vertikal (Back on black)
Povratek odpisanih z odlično novo ploščo in EP nadaljevanjem v obliki Vertikal II EP-ja. Odlična uporaba sintetizatorjev zvoka.
2. Mutoid Man – Helium Head (Magic Bullet)
Cave In/Converge franšiza, ki zveni kot mešanica stonerja in zgodnih The Mars Volta. Energično.
3. Earthless – From The Ages (Tee Pee Records)
Tretji studijski album heavy rock instrumentalcev. Dvojni LP, štirje komadi in ogromno kitarskih solov.
4. Dead In The Dirt – The Blind Hole (Southern Lord)
Grind/crust, kot se spodobi. Nizka minutaža in en kup komadov. Šus v glavo.
5. Doomriders – Grand Blood (Deathwish Inc.)
Njihov najboljši album do sedaj. Stoner post metal. Maja 2014 na Dunaju.
6. Afgrund – Corporatocracy (Fat Ass/Sevared)
Italijansko – švedsko – finski grinderji tudi v četrto ne razočarajo. Corporatocracy trga. Vsebuje coverje legendarnih Nasum, Discharge in Repulsion. Pričakovano.
7. Cowards – Hoarder (Throatruiner)
Težek francoski sludge in občasni hardcore. Eden boljših bendov na Throatruiner.
8. Future OF The Left – How To Stop Your Brain In An Accident (Prescriptions)
Odličen četrti album angleških cinikov, ki so nasledili legendarne Mclusky. Noise rock, post hardcore.
9. Entheogen – Moons Of Jupiter (Samozaložba)
Velenjski instrumentalni post rock, post metal z obilico matematičnih formul. Vesoljno popotovanje.
10. Russian circles – Memorial (Sargent House)
Peta celovečerna stvaritev teh instrumentalcev. Prav tako post metal in rock. Epsko.

Čeprav se v tej rubriki načeloma omejujemo na 10 albumov, je tukaj še nekaj zadev, ki so mi popestrile 2013: Zozobra: Savage Masters (Brutal Panda), Batillus: Concrete Sustain (Vendetta), Ponor: Ovo je kraj (Samozaložba), Obscure Sphinx: Void Mother (Samozaložba), Grime: Detoriorate (Forcefield), Boy Sets Fire: While Nation Sleeps (End Hits), Bad American: S/T (Shogun), Primitive Man: Scorn (Throatruiner/Relapse), Agrimonia: Rites Of Separation (Southern Lord), The Stroj: Metafonik (MKC Maribor), God Is An Astronaut: Origins (Rocket Girl), Ortega: The Serpent Stirs (Narshardaa), Pariso: Consanguinity (Tangled Talk), Whores: Clean (Brutal Panda).


Gregor Jošt (13.brat)

10. Iwrestledabearonce – Late for Nothing
Iwrestledabearonce so bili metalcore, experimental metal, mathcore in več. Z novim albumom (in novo vokalistko) lahko dodajo v ta nabor še pridevnike 'melodičen', 'speven', 'poslušljiv' in več. Skupina je dolgo slovela po zelo kaotičnem pristopu glasbi, z albumom Late for Nothing pa so postali dosti bolj dostopni, kar je v tem primeru pozitivno.
9. Kylesa – Ultraviolet
'Sluge metal at its finest' bi bil precej preprost način, kako opisati album Ultraviolet. Mnogi kritiki ocenjujejo omenjeni album kot vrhunec kariere Američanov Kylesa, čemer zagotovo pripomore dosti bolj melodičen in poslušljiv pristop k ustvarjanju sludge metala.
8. Svart Crown – Profane
Bal sem se, da je bil prejšnji album Francozov Svart Crown vrhunec kariere (govorim o Witnessing the Fall), vendar so bili moji strahovi neupravičeni. To so potrdili s Profane, ki nadaljuje tam, kjer je prejšnji album končal. Destruktivna kombinacija black in death metala v najboljšem pomenu besede se igra s tradicionalnimi pristopi in težnjo po eksperimentiranju.
7. Altar of Plagues - Teethed Glory & Injury
Irski black metalci Altar of Plagues imajo odličen, surov zvok, kot smo ga vajeni predvsem pri starejših izdelkih omenjenega žanra. Kljub temu jim je uspelo ustvariti svoj prepoznaven zvok, ki vključuje ambientalne in post-rock vplive, vendar v ravno pravšnji meri, da ne vpliva na surovost in težo. Najverjetneje je Teethed Glory & Injury zadnja stvaritev, ki jo boste slišali od omenjene skupine, saj so letos oznanili razhod skupine. Vsekakor pa je ta album odličen način, kako zaključiti zelo uspešno kariero.
6. Modern Life Is War – Fever Hunting
Modern Life Is War so vedno bili in vedno bodo nekaj posebnega v hardcore žanru. Njihov pristop je vse prej kot konvencionalen, besedila iskrena in življenjska, diskografija pa popolna, kar se tiče kakovosti izdaj. Leta 2008 so se fantje razšli in ravno letos so se odločili, da se združijo in kmalu za tem so postregli z novim albumom, Fever Hunting. Veseli me, da v času odsotnosti niso izgubili svoje ostrine, melodike, inovativnosti in seveda tistega, kar jih je povzdignilo nad konkurenco že v samem začetku: nadpovprečno dobra besedila.
5. Carcass - Surgical Steel
Pred Surgical Steel so Britanci Carcass izdali Swansong leta 1996. 17 let premora je očitno dobro vplivalo na kreativnost skupine, saj je Surgical Steel točno to, kar bi pričakovali od Carcass oz. bolje rečeno, kar bi si želeli od omenjene skupine. Hitre, težke riffe včasih prekinejo melodični solo vložki, kar presenetljivo dobro deluje, čeprav je očitno, da s tem albumom ciljajo na surovi, zloben death metal. In to jim uspe še kako dobro. Zagotovo bi bil nov album skupine Carcass 'comeback' leta, če ne bi bilo…
4. Gorguts – Colored Sands
Tehnični death metalci Gorguts so po 12 letih zatišja izdali album Colored Sands in pometli s konkurenco. Vplivi Opeth in Porcupine Tree so še kako očitni, saj je ta unikatni pristop death metalu, ki ga ponujajo Kanadčani, še opremljen s pridihi omenjenih skupin. Rezultat je zagotovo album, ki spreminja dojemanje tehničnega death metala.
3. Deafheaven – Sunbather
En boljših black metal albumov v splošnem, ne zgolj 2013. Sunbather gre tja, kjer se ostali albumi končajo, si ne upajo iti ali pa niti ne vedo, da obstaja kaj takšnega. Govorimo o absolutni in paradoksalni harmoniji kaotičnosti in spokojnosti; inovativnosti in predvidljivosti; surovosti in nežnosti. Deafheaven so se že s prvencem Roads to Judah uveljavili kot vodilni v žanru progresivnega black metala. Sunbather je še dodatno dokazal, da ni bila kakovost prvenca zgolj naključje ali sreča.
2. Cult of Luna – Vertikal
Ko sem že mislil, da je post-metal izžet, izrabljen, passe, so titani Cult Of Luna naredili takšen 'comeback', o katerem še sanjati nisem mogel. Govorimo o žanru, kjer so se pionirji Isis poslovili rekoč, da nimajo več kaj novega ponudit. Govorimo o žanru, ki se je za kratko obdobje naselil v zvok marsikatere skupine v takšni ali drugačni obliki. Cult of Luna so z albumom Vertikal praktično na novo postavili smernice post-metala in dokazali, da je še precej prostora za eksperimentiranje in razvijanje zvoka.
1. The Dillinger Escape Plan – One of Us Is the Killer
Kombinacija mathcore-a in progresivnega metala še nikoli ni zvenela tako poslušljivo. Kljub temu so vsi tipični elementi skupine The Dillinger Escape Plan prisotni: kričeči vokali, kaotični riffi in divja ritmična sekcija. One of Us Is the Killer v ta nabor doda še ščepec melodike, kar pa posledično naredi album nepogrešljiv del njihove diskografije. Naslovni komad 'One of Us Is the Killer' in 'Nothing's Funny' sta me prijela že meseca maja, ko je album izšel in me še vedno držita. Glede na poplavo in dostopnost glasbe dandanes je to dejstvo dovolj zgovorno, da lahko brez slabe vesti izpostavim One of Us Is the Killer kot album leta.


Ivo Lozej (13.brat, The Hoax Program, Iamdisease)

Letošnje glasbeno leto ni bilo najboljše, a kljub temu brez problema naštejem 10 plošč, ki sem jih moral oz. jih moram imeti na vinilu. Kot prva mi pade na misel 1.Dead In The Dirt - The Blind Spot (Southern Lord), ki se je letos največkrat zavrtela na gramofonu in predstavlja daleč najbolj jezen, divji, surov in umazan kos plastike. 24 min grindcore perfekcije! Sledi 2. Integrity – Suicide Black Snake (A389), ki prinaša najboljše kar je bend ustvaril v zadnjih 15ih letih. Kot bi jo posneli v svojih najboljših časih! Death metalu sem letos namenil bolj malo časa, razen seveda svojim najljubšim izvajalcem 3. Suffocation – Pinnacle of Bedlam (Nuclear Blast) in 4.Exhumed – Necrocracy (Relapse), ki sta vse tisto zaradi česar obožujem zasedbi že od samega začetka. Suffocation še naprej ostajajo mišica tehničnega death metala, Exhumed pa peljejo scat nove Carcass z vsakim komadom. Enako so se izkazali tudi stari dobri 5. Shai Hulud - Reach Beyond The Sun (Metal Blade), ki ostajajo zvesti dobrim besedilom in prepoznavni melodiki metalskega hardcora. Ja, tudi metalcore je lahko še vedno dober. Od počasne sludge / doom godbe me je še najbolj ganil precej nenavaden izdelek 6.Lumbar - The First and the Last Days of Unwelcome (Southern Lord), ki s svojo emocijo, bolečino in težo totalno zdrobi lobanjo. Plošča kot je tale pride na površje le enkrat na toliko let! 7. Drug Church – Paul Walker (No Sleep) poskrbi za prijeten, melodičen in srce parajoč rockin' hardcore, kot ga že dolgo nisem slišal. 8. Neighborhood Brats - No Sun No Tan (Dearnged) je s svojo energično Black Flag meets Avangers formulo punk plošča leta! 9. Incendiary – Cost of Living (Closed Casket Activities) plošček se marsikomu ne bo zdel nič kaj posebnega, a meni osebno predstavlja časovni stroj, ki popelje nazaj v čas, ko sem še poslušal Victory bende. 90's hardcore petarda! In potem je tu še 10. KEN Mode – Entrench (Season Of Mist) z odličnim miskom podivjanega math'n'rolla in težkega noise rocka. Njihov peti album, a prvi, ki me je zares pritegnil.
Ob koncu bi omenil še dve stari dobroti Left For Dead – Dovoid Of Everything (A389) in Shield – Vampire Songs (Amendment), ki sta se letos prvič pojavili na vinilu in pa odlični zgoščenki domačih Real Life Version – The Sound of Progress (Giljotina) in Entheogen – Moons of Jupiter (diy).


J.H. (Giljotina, Strike a Fire, B1ATE2, The Great Reverse)

Shai Hulud - Reach Beyond the Sun
fav komad: Reach Beyond the Sun // noro dobri ritmični vložki šolanega jazzovskega bobnarja skupine The Flaming Tsunamis skupaj s sladkimi kitarskimi rifi ...
Allout Helter - Sinking, We Regress
fav komad: Thrasher '89 // Malce temnejši zvok, vendar odličen prvenec skupine iz ameriškega Denverja
A Wilhelm Scream - Partycrashers
fav komad: Number One // po 6 letih končno nov album - suvereno nadaljevanje stila glasbe, po katerem se dandanes zgledujejo mnogi novejši bendi
After The Fall - Unkind
fav komad: Double Negative // titlefightovski pridih melodičnemu punkrocku ...
The Flatliners - Dead Language
fav komad: Caskets Full // sprva preveč trendovski in preprost album te po nekajkratnem preposlušanju zasvoji; Chris tokrat s polno paro na vokalih končno pri vseh komadih ...
Actionmen - Ramadana
fav komad: Mugna III // premik k zvoku in rifom surovega rocka 70. let, a še vedno punkrock, kot se šika
Protest The Hero - Volition
fav komad: Mist // bobnar skupine Lamb of God solidno prevzel težaško nalogo; na albumu se ponovno čutijo punkrockerske korenine Protestov
Iron Chic - The Constant One
fav komad: Bogus Journey // zvok skupin RVIVR, Timeshares, Kudrow, Hard Girls, Arms Aloft, začinjen z besedili eksistencialne problematike in združen v lično udarno glasbeno celoto
Streetlight Manifesto - The Hands That Thieve
fav komad: The Littlest Things // zelo raznoliki komadi in nalezljiva melodika
Dutch Nuggets - Nervous Wreck
fav komad: Coffee Stain Pattern // back to 90's - Canadian way


Jan Kozel (Jegulja)

eto, žanrsko razdelano, najljubše posameznega žanra:

- metal: gorguts – colored sands
kot mulc sm bil total fen gorguts, in tud čist do nedavnega sm si vsake tolk cajta gor vrgu kkšno njihovo lepo staro in crknu od fascinacije, fak! ker bend! in, lej ga vraga, letos pade po miljardo tisočletjih njihova nova plata. umru sm. značilne gorguts disonance: osebne, iskrene, globoke. vsi grejo lohka borovnice nabirat, če jih primerjam z njimi - čeprav ne bomo jokcal, da ni blo drugih zanimivih reči: nove plate pestilence, immolation, carcass, novo odkritje zame so tudi revocation (istoimenska plata je dbest), kljub »by the berklee college of music textbook« solažam kitaristu dejansko uspe neizpadt piflar, hehe. zakon je. kul pokveč akademskost!
- sludge: the body – christ, redeemers
to sm pa odkril po zaslugi mojga padavičnega kitarista iz jegulje. me je navdušu za kowloon walled city, jst sm pa raziskval naprej in eto, mater - the body plata – temačni masterpiece!
- psych rock/stoner rock: fuzz - fuzz
sm si reku, da izpostavm fuzz, ker tolk lepo potegne, na total simpl način, pokaptivira čist. mamo pa od zadnjega leta tudi druge super nove zadeve raznih legend! monster magnet, red fang, clutch, church of misery!
- latin jazz: negroni's trio – on the way
ok, plata je že iz dva dvanajst, ampak lej, jst stvari drugač štejem: štejmo obrat odkar so me iz carnaval brcnl, pa smo zmeneni. negroni's trio – na pianu oče negroni, na bobnih sin. album sicer ne dosega izjemnosti kakšnega rubalcabe, leta nazaj s plato paseo, ampak je tolk kurčevo tight, da spet lahko umrem od poslušalskega užitka. toni piana kapljajo, kot bi me s karibsko vodo škropila najbol huda miška ever - se pravi ta, ki mi je letos povila otroka.
- country: neko case - the worse things get, the harder i fight, the more i love you
če zmo že pri moji hudi miški, me tukile že naslov potegne. drgač sm na kantri mahnjen zarad nežnih strani mojga fotra. tale plata je neverjetna - kot prvo mi sede pr kantriju skorej vedno tolk erotična produkcija, drugič mi pa ni jasn, kako se ta žanr tako zlahka dokazuje kot nenehno svež in inovativen.
- rock'n'roll: the hives - lex hives
tole je tud iz dva dvanajst, sam je tolk huda, tok je kul plata, da bo tud še dolg sveža!
- prog rock: big farm - big farm
no, tole je pa sploh čudovita zadeva. kokr da bi nekdo ujel na trak esenco same ljubezni med člani benda. ko to poslušam, si non stop ponavljam: fak! kok se štekajo med sabo. kok se štekajo!
- jazz/classical: colin stetson: new history warfare vol. 3: to see more light
moja neizpolnjena želja, al nej rečem izziv, je, da bi nekoč naredu komad samo za en inštrument. ni čist nč čudn, da me je tole čist prevzel! poleg tega me je presentl, ko sm zvedu, kako mora tip skrbet za svojo kondicijo s fitnesom, jogo, meditacijo, da s krožno tehniko dihanja sploh lahko zdrži držat kontinuirane tone svojga saksofona. zakaj to govorim? ker ma zadeva (skupaj z meditativnim značajem glasbe same) zame nauk - da si priznam, kako zelo se nekateri potrudijo zase in za svojo umetnost, da ostanejo v stiku s sedanjostjo, s samimi sabo, s svojim okoljem. da ne blodijo po preteklosti in prihodnosti v tri pičke mičke, in končno, tudi, da v tej informacijski preforsiranosti obdržijo stik s kolektivno ustvarjalnostjo! izgubljamo se, ker mislmo, da se nč ne dogaja, ker je preveč šodra, ker nas duši! jst sm se potrudu, da sm se dokopu do tele plate in vem, da se dogaja, velik! ornk motivacijske in inspirativne zadeve!
- blues rock: gov't mule - shout!
gov't mule so legende. nimaš kej dodat. dodam neki druzga, da je kul plata tud tale: eric gales trio - ghost notes. mejčken kitarske muzike.
- pop/experimental: jenny hval - innocence is kinky
maš tak pop in maš drugačen pop. jenny hval me je najbol zintrigirala zato, ker si samga sebe kot žensko predstavljam kot njo, hehe – brutalno iskrena je. kako bi reku temu? tolk je iskrena, da je to čist preveč – mislm, čist preveč naivno, tolk naivno, da že kr ni več naivno. po pravic povedan, pa mislm, da je nova plata julie holten - loud city song – še boljša. samo si samega sebe ne predstavljam v njeni koži.

sicer je bilo pa leta dva trinajst odličnih izdaj še pa še pa še več: npr. starih mačkov (nick cave, david bowie, iggy pop and the stooges…),... tudi zanimivih mešanic klasične in elektronske glasbe,… pa odfuk serija albumov bucketheada (29 albumov v enem letu?! wtf!).


Nina F. (Kikiriki)

DARKTHRONE - The Underground Resistance( Peaceville )
Mojstrovina upora, ki zleze globoko pod kožo. Epohalna sporočila gnile realnosti. The old ways are near!
AL CISNEROS - 10"EP ( Drag City )
Bass mojster poveže stoner, doom in dub! Ali je lahko še kaj boljšega? 4:20 odobreno!
MELVINS - Everybody Loves Sausages ( Ipecac Recordings )
Melvinsi in priredbe, boljše od originalov, razen Venom seveda! Ko sludge obgloda Bowie-ja, Queen-e in Roxy Music.
BLACK SABBATH - 13 ( Vertigo )
Bog je mrtev, čeprav živi! Rubin pod številko 13! Praise Iommi!
MUDHONEY - Vanishing Point ( Sub Pop )
Zelo ironično posebna lekcija iz ljubezni, prijaznosti, prijateljstva in smrdeče popularne kulture! Lepota obešenjaškega sarkazma v nulo!
COFFINS / NOOTHGRUSH - Split LP ( Relapse Records )
Death sludge v svoji popolni obliki, ko Cali sreča Japan nastane noise!
MOTöRHEAD - Aftershock ( UDR GmbH )
Nikoli klasična klasika z romantičnim zapletom in blues-ovsko dušo!
JUCIFER - За Волгой для нас земли нет ( Nomadic Fortress Records, Mutants of the Monster, Alternative Tentacles )
Epohalni doom izpod rok kraljice in kralja koncertnih turnej! Težka, včasih zasanjana, valeča se mojstrovina!
OvO - Abisso ( Supernatural Cat)
Nočna grožnja izpod postelje!
BIG BUSSINES - Battlefields Forever ( Gold Metal Records )
Veliki posli, veliki zvoki!

P.S.

MELVINS - Tres Cabrones ( Ipecac Recordings )
STEVIE FLOYD / AERIAL RUIN - Split / Collaboration ( samozaložba )
ONTERVJABBIT - 414 ( Kamizdat )
KYLESA - Ultraviolet ( Season Of Mist )
CARCASS - Surgical Steel ( Nuclear Blast )


Luka Bevk (Panda Banda, Human Host Body)

LP:
1) Kromosom – Nuclear Reich
Najbloša d-beat plata leta, pika!
2) Comadre – s/t
Najbolj zabavna plata leta, škoda da je njihova zadnja.
3) Obliteration – Black Death Horizon
Najboljša metal plata. Pa tudi najbolši koncert ki sem ga letos videl. Nadpovprečno!
4) RVIVR – The Beauty Between
Ena od plat, ki sem jo največ vrtel na gramofonu, super pozitivnen punk rock z pametnimi besedili.
5) Dead In The Dirt – The Blind Hole
Nasilno, glasno in intenzivno. Popolna plata. DITD so eden boljših bendov na sceni.
6) Fell Voices – Regnum Saturni
Črn zvočni zid.
7) Zola Jesus – Versions
Nisem nek fan Zole Jesus, ampak ta plata je super interpretacija njenih hitov z godalnim orkestrom.
8) Boredom – Über Alles
Bordom so bend, ki ne razočara in to je tudi najljubša zadeva ki smo jo letos izdali.

7“:
1) Paint it Black – Invisible
Najljubši 7“ ki sem ga letos nabavil...ponovno verjamem v moderen HC.
2) Altered Boys – 7“
Jezen HC iz New v stilu besnih Boston bendov iz 80ih.
3) Vowels – Chxxnxd
PV kot se šika...sami člani do članov, ki so igrali/igrajo v članskih bendih.
4) Nuclear Spring – 7“
Super post punk...
5) Incurabili – priredbe od Otroci Socializma
Najbolj spregledana izdaja domačega benda...
6) Terrible Feelings – Backwoods
Komerciala
7) The Flex – Scum On The Run
Besen HC iz anglije.

Kasete:
1) Skagos – Anarchic
Končno je letos prlezla cela plata...čeprav je material star skoraj 3 leta. Super atosfere, nepričakovani deli, genialna plata...
2)Ash Borer – Bloodlands
..doom...
3) Sadhaka - Terma
jup, še en BM bend iz Kaskadje.
4) Kamlaniye
Oba člana od Skagos z bratskim projektom, podobno kot Skagos.
5) L'Acephale / Huldrekall
BM...pač sede na kasetah.


Matej Voglar (Entheogen)

Moram na začetku povedati, da zelo veliko nove muske ne poslušam, vsaj v primerjavi z vašim Dejanom (ki je bolj kot ne source vsega novega kar dobim). Vseeno sem izbral 4 favorite letošnjega leta (brez mojih dveh bandov ki sta tudi izdala leto) in pa še šest runner-up ov. 

Mutoid Man – Helium Head
Ena izmed boljših plat na področju stoner rocka zadnje čase. Pofura Red Fang na stoner prestolu.
Hladan Balkan
Best kompilacija z obilico (60) kvalitetnih bendov. Slovenski založniki bo kdaj kej podobnega?
Ulver – Messe
Meditacija.
Nocturnal Poisoning – A Missleading Reality
Blackgrass ali country s pridihom turobe in black metala (eks Xastur). Addictive.

WÖLVEFRÖST – Barbarian Hellstorm
mogoče se je znašel tukaj slučajno, ker ga zadnje čase veliko poslušam, drugače pa ameriški blackened crust. Đga đga
Paragoria – Kvalitetn
prog death metal z attitudom (brez napihovanja članov
Ontervjabbit - 414
tud pr nas zna pet turobna godba blizu kakšnih Khanate, ki celo dobi kakšnega obiskovalca na koncert.
Mist – demo
če so si punce to same zmisle in napisale sm končno ponosn da sm slovenc!
VooDoo Mule – VooDoo Zoo
Pravi slovenski stoner z jajci, tako ko mora bit.
Melvins – Everybody Loves sausages
Melvins zvok mi vedno paše. Zdj pa še povabljivi več znani riffi (nove pa še nism poslušu :) )


Rok Pregelj (rokpregelj.com)

Vsega je preveč, preveč je izbire, preveč izdaj in nič ni več zares dobro. Platam niti ne namenim več pozornosti razen če pridejo do mene po preverjenih virih, naj bodo to prijatelji, znanci ali blogi z izpiljenim okusom. Ničesar več ne občutim, vse mora bit šokantno, nič se ne sliši dobro. Pa vseeno:

Les Rhinoceros - II
Trije mladeniči, ki sem jih imel privilegij kar dvakrat gostiti v Menzi pri koritu. Odfuk mešanice modernega jazza, klezmerja, ambientalne napetosti. Klasičen Tzadik materijal.
Earl Sweatshirt - Doris / Tyler The Creator - Wolf
V 2013 sem se končno navadil neobremenjeno poslušat glasbo tako nahypanih stvari kot so recimo Odd Future. Obe plati sta zame nova izkušnja repa, lirike in še česa. Ni ves hype slab.
Self Defense Family - Try Me
Dolgo sem se pripravljal objet tale bend, pa mi je končno uspelo šele v poznem 2013. SDF so več kot bend. Kolektiv glasbenikov, osebnost—Patrick, Q&A forum. Try Me se koncno dovolj oddalji od zvoka End of a Year, ostane pa ostro iskrena plata o porno igralki. I'm hooked.
Sean McCann - Music for private ensemble
Sean je čudak in vsaka njegova nova izdaja me vedno preseneti na svoj izbran način. Tokrat z mešanico ambientalne glasbe s klasičnimi glasbili, dronea in kup detajlov, ki te ujamejo nepripravljenega. Zelo priporočam tudi miks, ki ga je pripravil za DubLab: dublab.com/sean-mccann-the-voice-of-cassandre-mixtape-09-04-12/
The Cyclist - Bones in motion
Super ime za producenta, še boljša plata, ki me je večkrat pognala v ples, tako na kolesu kot v pisarni. Res super poslušljiva elektronska pogostitev polna detajlov, ki stvar naredijo se toliko bolj zabavno. Puts the bones in motion!
A Hawk and a Hacksaw - You have already gone to the other world
Izjemno lepa plata, ki meša vplive vseh možne okoliške romske godbe, klezmerja in otožnih poročnih spevov. Je za plesat in je za ležat ob reki.
Bill Callahan - Dream River
Mah, ta tip me vedno ujame s tem glasom. Čeprav manj dostopna plata od Apocalypse, toliko boljša ko se ji zares posvetiš.
Devendra Banhart — Mala
Poletje! “Zelen jasmin s kozarcem ledu, prosm”
Boards of Canada — Tomorrow's Harvest
Nikoli ne bom pozabil kolesarjenja po Istri in kasneje preposlušanja teh komadov med počitkom. Bandl pravi, da mu je to zimska glasba ampak vse to mene spominja na občutek vroč asfalt med kreteni na Pagu.
Yo La Tengo — Fade
Ni besed.  


Kori (http://xreasonablepersonx.tumblr.com/)

v 2013 sm presekal prekletstvo 2012 kjer sem se zaradi nevšečnih novih izdaj posvetil bendov katere sem poslušal v zgodnjih letih svojega popotovanja po tem našmu hardkoru. dosti novih stvari sem "občutil" , prepeval, obsesiral nad njimi in s tem ponovno vzljubil vse, do te meje, da če sem par dni brez taprve muzke, postanem tečen kot moj nečak ko mu ne pustim da zmaga v človek ne jezi se.
razočaran sm pa seveda and koncentiranjem in and obiskom le teh. sam obožujem diy koncerte kjer se domača družba pozabava, vendar je obisk teh nikakršn, zabava pa še manjša ker smo baje usi "odrasli". je bilo par dobrih trenutkov, recimo dead in the dirt, growing rats v gromki po dougmu cajtu,un nek pankrok u gromki ko sm biu.. ampak večinoma eni in isti obrazi ki so skupaj z menoj že siti vsega. očitno mladini ni privlačen hardkor kot subkultura, so bolj povabljive lepe majice, kapce od bendov in hustlanje usak dan (pod to kategorijo nočem vrž tatuviranja, sam ja… je tut del tega, ampak ga ne gledam na tak način)t.i. "mallcore" . nočem bit grumpy old man, ampak ne hodim v klube in koncerti so mi najboljši način druženja.

topten gre pa takole:
10.seven generations - love through unrepining hours
9.rvivr - the beauty in between
8.comadre - comadre
7.weekend nachos-still
6.timeshares - bearable
5.converge - aimless arrow
4.dead in the dirt - the blind hole
3.full of hell - rudiments of mutilation
2.self defense family - try me + its not good for the man to be alone
1.fell voices - regnum saturni


za omenit : modern life is war, iron chic, rosetta, recreant, sed non satiata, propagandi, raein/loma prieta, nails, mourning cloak, meth drinker, merkaba, jungbluth, drug church, year of no light, deer in the headlights / black sails – split, act of imp ailment, un nek ruski skrimo bend ko nevem kk se imenujejo kr jim ime piše v ruski čirilici
pogrešam: kak dober skrimo, hardkor v stilu cathatsis/the spectacle/zegota (če mi lahko kdo kaj priporoča, sem odprt na vse) 


Luka Cajnkar (Until Death)


Zadeve, ki sem jih leta 2013 največ preposlušal...
Shai Hulud - Reach Beyond The Sun
Harm's Way - Blinded
Pro-Pain - The Final Revolution
The Browning - Hypernova
Nasty - Love
TRC - Nation
Motörhead - Aftershock
Malevolence - Reign of Suffering
Heaven Shall Burn - Veto
Hatebreed - The Divinity of Purpose



Matej Likar (Harry)

Vrstni red je povsem naključen...

A Wilhelm Scream - Partycrasher
Eden najbolj pričakovanih albumov punk-rockerjev po vsem svetu, ne razočara … morda se je pričakovalo kakšno novo ultra-tehnično vragolijo, a so fantje pokazali že vse ročne spretnosti. A bolj kot ga "sučeš" boljši je!
Snuff - 5-4-3-2-1… Perhaps?
Duncan in ekipa so s tem albumom nadaljevali, kjer so v poznih 90-ih končali. Snuff ali "ko človek ne ve kaj pevec poje"
Bodyjar - Role Model
Klasika. 2009 so »končali kariero«, šli vsak svojo pot, kar se pa na albumu ne opazi. Morda še celo boljši kot pred »uradnim razpadom«.
Bad Religion - True North
Ena boljših plošč vsaj zadnjega desetletja (če ne še več) punk-rock veteranov. S tisto ostrino plošč iz konca 80-ih (Suffer, No control, Against the grain), torej vsem tistim, kar pričakuješ od njih. A ... (v nadaljevanju)
Coheed and Cambria – The Afterman: Descension
Razdeljen dvojni album (Ascension je izšel konec leta 2012), ki nadaljuje zgodbo "The Amory Wars", ki se "vleče" skozi njihovo celotno diskografijo (ki ni majhna)
Real Life Version – The Sound of Progress
Zvezde slovenske punk-rock scene, doma iz Vipavske doline. Dolgo napovedani, še daljši čas pričakovani album je vrhunsko delov in človek kar ne more verjet, da je DIY. Vredno čakanja, neprecenljivo ob poslušanju.
Face The Fax - Basic Human Wrongs
Belgijski punk-rock. Vrhunsko delo ekipe, ki tudi drži DIY sceno na njihovem delu Evrope. Razturali na plažnem odru zadnjega PunkRock holiday-a.
The Songs of Tony Sly: A Tribute
Ne toliko sama kompilacija, kot pesmi Tony-a, s katerim sem imel čast deliti oder in ob prijaznem pogovoru spiti pivo (dve, tri,…). Šele v različnih izvedbah njegovih pesmi ugotoviš širino le-teh.

RAZOČARANJA:
Ker v punk-rocku zame ni bilo toliko novega oz. teh novosti ne bi iskreno uvrstil med TOP 10 pišem tudi o dveh razočaranjih letošnjega leta:
Bad Religion - Christmas Songs
Čeprav so izdali enega boljših albumov zadnjega desetletja in pol, dvomim o pravilnosti njihove odločitve glede božičnih pesmi (razen zaslužka). Bad Religion vs. Christmas.
NOFX - Stoke Extinguisher
Čeprav imajo trume oboževalcev (primorski-slovenski bodo jezni name) in so naredili odlično žurko letos v Ljubljani, bi morda bilo zanje in za oboževalce bolje, da si vzamejo vsaj 1,5 let (če ne še več) »ustvarjalne pavze« med albumi oz. singli. 


Uroš Badovinac (Radio Študent)

Against Me! - True Trans 7'' (Total Treble Music)
Akustična 7-inčna plošča z dvema lirično močnima pesmima napoveduje skupinin elektrificirani dolgometražec "Transgender Dysphoria Blues", ki bo izšel čez nekaj tednov. Če sem glede tega albuma upravičeno skeptičen, pa me je "True Trans" naravnost prepričal in me spomnil na čase, ko sem sedel pred cd plejerjem ter po dolgem in počez preposlušal akustični EP iz leta 2001. Ob tem je treba poudariti, da je Laura Jane Grace vsekakor oseba, ki je s svojim trans comeoutom pokazala več poguma, kot ga bo malokdo od nas zmogel kdajkoli v življenju.
Devendra Banhart - Mala(Nonesuch)
Čeprav je bila "Mala" izdana marca, jo razumem kot poletno ploščo. Karkoli že ta oznaka pomeni. Verjetno zato, ker sem jo začel poslušati ob začetku poletja. Pogosto se zgodi, da vse prevečkrat potrebujem mesec ali dva ali več, da preverim novitete, ki jih ostali medtem že nehajo poslušati. Čeprav niti približno ne razumem, zakaj bi nekdo po izhlapeli začetni navdušenosti zavrgel tako odličen album, kot je "Mala". Gre namreč za zapeljivo, pretkano in z občutkom stkano ploščo, ki jo naprej potiskajo tudi svojstvena humorna besedila. Brez težav v letošnji prvi deseterici.
Iron Chic - The Constant One (Bridge Nine)
Prvenec "Not Like This", izdan leta 2010, je še zdaj brez naprezanj ena od najboljših plošč zadnjega vala ameriškega punk rocka. In Iron Chic z Long Islanda s svojim drugim albumom "The Constant One" že z naslovom plošče sporočajo, kje nadaljujejo svojo zgodbo. Po prvih poslušanjih se sicer zdi, kot da gre zgolj za neposrečeno kopiraj-prilepi izdajo, ki se ne razloči od predhodnika ter bo bend za vekomaj poslala na police zgodovine punk rocka z eni odličnim albumom in nekaj ostalimi manjšimi izdajami. Ampak temu ni tako; z "The Constant One" se Iron Chic od začetka do konca plošče izkažejo kot prepričljiv bend, ki ne skopari s prepletenimi melodičnimi kitarami, ki ustvarja poskočen polhiter ritem in ki v besedilih še vedno ponuja zavetje pred tegobami tega sveta.
Johnny Flynn - Country Mile (Transgressive)
Britanski folk trubadur z novo ploščo, ki znova prinaša mehkobo, toploto in mirnost. "Country Mile" bolj spominja na prvenec "A Larum", kot pa prejšnji album "Been Listening". Kar je lahko samo dobro. Vsak pregled novejših folk izvajalcev, še posebno britanskih, je nepopoln brez omembe glasbe odličnega glasbenika in tekstopisca Johnnyja Flynna.
The Men - New Moon (Sacred Bones)
Moja najboljša letošnja rokenrol plošča, prelita s folkovskimi in psihadeličnimi vplivi, ki nikakor ne popušča pri drvenju čez ovinke. Imeli smo jih priložnost slišati tudi v živo v Menzi pri koritu na Metelkovi, kjer so dokazali, kako ostri in glasni znajo biti.
New Swears - Funny Isn't It Real (Bruised Tongue, Dirt Cult, Bachelor)
Punk in power pop akordi, rojeni v garaži, kjer se zadržujejo najboljši frendi, ki jim v življenju največ pomenijo žuranje s sebi enakimi, norčevanje iz mimoidočih ljudi in neupoštevanje družbenih norm. Mulariji iz Ottawe ni dolgčas. New Swears se spevnimi pop pankrokovskimi melodijami in garažno rokersko glasbo ne pretvarjajo, da igrajo nekaj novega, še neslišanega, ne, držijo se najbolj osnovne rokenrol zapovedi - delati musko, ki ti je všeč, in pri tem uživati. V vsej poplavi izvajalcev in bendov, ki nam kobajagi ponujajo nekaj novega in svežega, je to več kot dobrodošlo.
Pill Friends - Blessed Suffering (Birdtapes)
Pill Friends in njihov 28-minutni prvenec "Blessed Suffering" sem odkril po popolnem naključju, verjetno sem bil zato toliko bolj vesel tega spregledanega benda z obrobja Filadelfije. Pill Friends preigravajo lo-fi indie rock s temnimi besedili, ravno prav raztreščen in pankersko naravnan ter dodatno oplemeniten z zvokom orgel in violončela.
Radiator Hospital - Something Wild (Salinas)
Težko je pisati dobra besedila. Še težje je pisati prepričljiva besedila za pesmi, ki govorijo o prekinjenih zvezah in končanih ljubeznih. A vendar Samu Cooku-Parrottu iz Radiator Hospital to uspeva nadvse odlično, brez cukrastih zdrsov. Po EP-jih "Can You Hear My Heart Beating?" in "Some Distant Moon" je "Something Wild" več kot dobrodošel dolgometražen prvenec, ki v trinajstih komadih in 29-ih minutah predstavi poskočen power pop, čigumi punk rock, neodvisni rock in akustično lo-fi zasanjanost.
Swearin' - Surfing Strange (Salinas)
Začetna pesem "Dust In The Gold Sack", spevna, s kitarami, ki vlečejo na stran, napove, da se Swearin' prerivajo v prve vrste plodovite ameriške neodvisne scene, ki se ne ozira na žanrsko opredeljivost, ampak raje med seboj prepleta spevnejše odvode punk rocka, glasnega indie rocka in garažne vzdržljivosti. Na ta bend gre računati.
The Thermals - Desperate Ground (Saddle Creek)
Že singel "Born To Kill", ki tudi odpre ploščo, je obetal. Vseh ostalih devet pesmi pa se je lepo postavilo v vrsto in brez dvoma sestavilo eno od najboljših letošnjih punk rock plošč. Če mi je prejšnji album "Personal Life" nekako pokopal upanje, da bom od tega benda še slišal kakšno prepričljivo ploščo, je portlandski trio z "Desperate Ground" dokazal, da še vedno ve, kako z nekaj kitarskimi prijemi in besedili za konec sveta napisati pesmi, ki preživijo.

 

Jure Šajn (Leechfeats, Paperplanecrush, Pici Bici)

1. Beastmilk - Climax
2. Windhand - Soma // Windhand/Cough - Reflection of the Negative
3. Self Defense Family - Try Me
4. Lebanon Hanover - Tomb For Two
5. Belgrado - Siglo
6. Jex Thoth - Blood Moon Rise
7. Earl Sweatshirt - Doris
8. Occults - Demo
9. Vaura - The Missing
10. Bellicose Minds - The Spine


OMEMBE:
In Solitude - Sister
Masquerade - Demo
Rvivr - The Beauty Between
The New Flash - Reality
Iceage - You're Nothing
Mammoth Grinder - Underworlds
Chealsea Wolfe - Pain Is Beauty
Ascetic: - Self Initiation
Hex Dispensers - Parallel
Uncle Acid And The Deadbeats - Poison Apple


Tomica (God Bless This Mess Rec.)

Whores – Clean
Nasledniki Unsane/Helmet šole, atlanški trio Whores. Udarno.
Beast – Dead or Alive
Eno zadnjih odkritij pred koncem leta, klasičen skandinavski rawk'n'roll metek v čelo z ženskim vokalom.
Vista Chino – Peace
Jebiga, vsaka izdaja kateregakoli člana ekipe okrog Kyuss je pričakana z odprtimi rokami. Tale plošča brez problema dosega standarde ekipe iz 90-tih.
Thee Oh Sees – Floating Coffin
Na tej plati je toliko potencialnih hitičev, da kar glava boli. Zelo intenzivna izkušnja, kjer bend ne samo, da črpa iz polpretekle zgodovine garažnega rokenrola ampak sijajno vključuje elemente psihadelije in kraut rocka.
Pop. 1280 - Imps of Perversion
Zadnja leta se na mojih lestvicah redno pojavljajo izdaje založbe »Sacred Bones«. Letošnje barve založbe zastopajo Pop.1280 z eksplozivnim koktajlom no wave, noise rock, goth, synth in post punk zvokovja.
Primal Scream - More Light
Bend, ki že več kot dve desetletji na novo redefinira žanre, glasbeno nepredvidljivi in stilsko razgibani. Nova plošča je več kot odličen presek njihove kariere z več kot dobrodošlim izogibanjem »Stones« faze. Aleluja!
Cave – Threace
Cave tudi tokrat zadevajo v polno s svojim inštrumentalnim psych rockom, čaščenjem nemških kraut rock pionirjev Neu! in Can ter odkritim spogledovanjem z jazzom (Miles Davis!) in funkom.
All Them Witches - Lightning At The Door
Stoner desert blues razturačina iz Nashvilla
Calibro 35 - Traditori di tutti
Projekt nastal iz pobude producenta Tomassa Colive, ki je sestavil ekipo studijskih glasbenikov, po želji igranja že pozabljene muzike italijanskih kriminalk in policijskih filmov 60tih in 70tih let. Bend je vsa ta leta o(b)stal, še več, popolnoma navdušuje z avtorsko mineštro funka in jazza, njihovi živi nastop pa je bil definitivno koncert leta v murskosoboškem MIKKu!
North Mississippi Allstars - World Boogie Is Coming
Blues plošča leta!

Še več odličnih plošč: deafheaven, White Denim, Fuzz, Melt Banana, Melt Yourself Down, Forest Swords, Dean Blunt, Purling Hiss, SubRosa, Motorpsycho, Kvelertak, Wooden Shjips, Melvins, Earthless, Årabrot, Causa Sui, Clutch, In Solitude, Endless Boogie, Metz, Man or Astro-Man?, Grouper, Hårda Tider, Future Of The Left, Kid Congo & The Pink Monkey Birds, Savages, My Bloody Valentine, Uncle Acid and the Deadbeats, Follkazöid,…


Miloš Miloševič (The Canyon Observer)

1.CULT OF LUNA – Vertikal
Fantje COL, ki izhajajo iz HC korenin so po zadnjem izdanem albumu Eternal Kingdom leta 2008, dokazali da imajo še veliko zalogo teških rifov v rokavu. Vertical je nekaj posebnega, prepletenega z elektroniko, dubstep rifi, agresivnimi vokali, dolgimi počasnimi solažami,...plavanje v zapuščene prostore.
2.OWEN – L'Ami du Peuple
Ko ti ob sončnem jutru s pogledom na zasneženo hribovje polepša dan Mike Kinsella aka OWEN, ki besedila črpa iz sosednjega lokala in druženja s prijatelji. Sam album je prepletanje akustičnih kitar, bobnov, klavirjev, riževih tolkal in seveda njegovega vokala, ki je prepoznaven že od American Football. Že sama ideja predstavitve novega albuma na YT kanalu je nekaj posebnega z igranjem na kavču v bazi Polyvinil, pred malim občinstvom z akustično kitaro brez spremljave ostalih inštrumentov.
3.INTRONAUT - Habitual Levitations (instilling words with tones)
Že od nekdaj so bili Intronaut nekaj posebnega za založbo CM in po treh letih dokazali, da zmorejo nekaj več kot so nam pokazali na Valley of Smoke. Komadi sestavljeni iz miljonskih rifov, kjer ni nobenega konca in še sam konec komada ni pravi konec in se prelije v drug tempo z nadaljevanjem nedokončanega.
4.Touché Amoré - Is Survived By (2013)
Ko vam pri teku v gozdu ali podeželju zmanka energije za nadaljne korake, si nažgite do konca to plato in boste videli, da je to mnogo bolje od plastičnih energijskih napitkov.
5.ROSETTA – The Anaesthete
Izi začetek, ki se prelije v agresiven vokal, kitarskimi melodijami in močnim bobnanjem . Fantje so malce bolj energični od predhodnika in je to prava podlaga ko te nekaj razkuri in bi najraje začel boxat v drevo. No...raje to plato gor na ves glas.
6.THE DILLINGER ESCAPE PLAN - One of Us Is the Killer
Peti album TDEP ima nekaj podlage iz samih začetkov in seveda pevčevega prepevanja in prepletanja nabildanih vokalov. Ne glede na to, da so nekateri komadi spevni še vedno ne presegajo 4:00min. Klasika za njihov divji nastop.
7.ATOM FOR PEACE – AMOK
Thom Yorke »Radiohead«, ki si ne da miru z ustvarjanjem nove glasbe in je tokrat združil same legende za njegov oderski nastop. Prepoznaven glas z ekektrično spremljavo je že v njegovih rokah zadnjih let, ki je v vsakem skoraj da tihem komadu slišati masivno.
8.OLAFOR ARNALDS – For now I am Winter
Že samo ime albuma pomeni, da za Irskega 27. Letnika ni še čas za spanje, ker ima v mali sobi nešteto različnih strun, tipk, kablov, elektrike. Če nisete za ustvarjanje glasbe z znanci ali neznanci se lotite tega kar sami.
9.THE APPLESEED CAST – Illumination Ritual
TAC so že 15. Let na sceni v indie post rock vodah. Njihov zadnji album je dokaz, da še ni vse izgubljeno na tej sceni.
10.KATATONIA – Dethroned & Uncrowned
Katatonia so s predelavo starih komadov pokazali, da ne spijo in da imajo še mnogo za pokazat. S tem so dokazali, da jih starih komadov ni stram in da so še za reciklirat. Dobra ideja za domače izvajalce!


Zoran Pungerčar (Look Back and Laugh Publishing)

Top albumi:
Bill Callahan - Dream River
Fell Voices - Regnum Saturni
Drug Church - Paul Walker
Self Defense Family - The Correction Officer in Me/Try Me
Iceage - You’re Nothing
The Mallard - Finding Meaning in Deference
The Men - New Moon
My Bloody Valentine - MBV
Yo La Tengo - Fade
Sparkling Wide Pressure - Little Shrine


Top koncerti:
The Men, Menza pri Koritu, Ljubljana, 26. 03. 2013
Fell Voices, Menza pri Koritu, Ljubljana, 14. 04. 2013
Shellac, Kino Šiška, Ljubljana, 20. 05. 2013
My Bloody Valentine, Kino Šiška, Ljubljana, 07. 06. 2013
Catharsis, FLUFF Fest, Rokycany, 27. 07. 2013
Colin Stetson, Klub Cankarjevega Doma, Ljubljana, 15. 10. 2013
Dead in the Dirt, Menza pri Koritu, Ljubljana, 28. 10. 2013
Yo La Tengo, Tvornica, Zagreb, 08. 11. 2013


Valter Cijan (13.brat, Hellcrawler, Hollow Earth Records)

Carcass - "Surgical Steel" (nič inovativnega, preprosto Carcass)

Depravation - "II. Maledictvm" (kot bi se pisalo konec 90ih)

Desolated - "Disorder Of Mind" (zajeban hardkor ni že dolgo zvenel tako dobro)

Entrails - "Raging Death" (Dismember ni več, Entombed nevejo kaj bi, torej ostanejo Entrails)

Facebreaker - "Dedicated To The Flesh" (Švedski mesarji)

Skinfather - "Succession-Possession" (death'n'roll kot se ga je delalo v 90ih)

Integrity - "Suicide Black Snake" (spet v stari formi)

In Vain - "Aenigma" (zrela razgibana plošča)

Tormented - "Death Awaits" (hm2 death metal s stilom)

Terror - "Live By the Code" (hardcore, hardcore, hardcore)

+ še trije slovenski ( no B.B. pač so zamejci...skori isto:) ) bendi kateri so me v letos v živo prepričali Voodoo Mule, Sew Us Together in Border Bastard

bonus (ne spreglejte):

Mothermound - "The Burden of Tomorrow" 

Human Host Body - "4 Song Demo"

 

Ivan Jakić (Ponor, studio Kut Sobe)

Top 15 za 2013. abecednim redom:

ARCADE FIRE - Reflektor
BURIAL - Rival Dealer
CALL OF THE VOID - Dragged Down A Dead End Path
CARCASS - Surgical Steel
CLOUD RAT - Moksha
COLISEUM - Sister Faith
DAFT PUNK - Random Access Memories
DEAD IN THE DIRT - The Blind Hole
DOOMRIDERS - Grand Blood
GORGUTS - Colored Sands
NAILS - Abandon All Life
OATHBREAKER - Eros/Anteros
THE BLACK DAHLIA MURDER - Everblack
THE PSYKE PROJECT - Guillotine
WEEKEND NACHOS - Still


Regionalni promo blok za 2013. abecednim redom (sva izdanja dostupna kao besplatni download):

BENCHWARMERS - Define Success
http://bnchwrmrs.bandcamp.com/album/define-success
BRIVIDO / PUBLIC DISGRACE - split LP
http://brivido.bandcamp.com/
http://publicdisgracepula.bandcamp.com/
HUMAN HOST BODY - 4 song demo
http://humanhostbody.bandcamp.com/album/4-song-demo
JADED - s/t EP
http://jadedhc.bandcamp.com/)
PONOR - Ovo je kraj
http://ponor.bandcamp.com/
THE MARSHMALLOW NOTEBOOKS - s/t
http://themarshmallownotebooks.bandcamp.com/
TOMORROW WE HUNT - Acid Life
http://tomorrowwehunt.bandcamp.com/album/acid-life


« nazaj