Kolumne

Top plošče 2012

Top 10 letos izdanih plošč, ki so jih naši sodelavci, prijatelji in znanci največ poslušali…

A.Z. [13. brat, Mater Tenebrarum, Hellcrawler...in še marsikaj (o)kultnega...]:

Baptism - As The Darkness Enters
Najboljši elementi iz Baptism preteklosti združeni v eni plošči
Behexen - Nightside Emanations
Najbolj črn album leta 2012 namenjen čaščenju najtemnejše matere
Blut Aus Nord - 777-Cosmosophy
Zaključni del fantastične triologije 777
Canaan - Of Prisoners, Wandering Souls and Cruel Fears
Še vedno prvaki žalosti, utesnjenosti in apatije
Ihsahn – Eremita
Progresiva...noro! Pogrešam Emperor!!!
Jess And The Ancient Ones - s/t
V poplavi modernih hipijad res odlična "occultrock" plošča z ženskim vokalom
Katatonia - Dead End Kings
Melodično, melanholično; njihova poznana formula...zame pač
Mgła - With Hearts Toward None
Black metal masterpiece. Groovy in melodično!
Ulver - Childhood's End
Kaj hočete več kot Ulver, ki priredijo pesmi iz "dobe vodnarja"?!
Usurpress - Trenches Of The Netherworld
Odličen old school death metal za zeliščarske trenutke

+ ogromno ostalih cukrčkov (Dodsengel, Svartidauđi, Somrak, Medico Peste, Forgotten Tomb, Wolfbrigade...ni da ni...)


Gašper Prus (Grrizli Madams, Odzven)

Priznam, da v letošnjem letu nisem kaj prida brskal po novih izdajah. Bolj kot to, sem brskal po zgodovini in poslušal bende, ki jih prej še nisem ''odkril'', pa bi jih lahko/moral. V svoj izbor sem uvrstil pet domačih plošč in pet tujih, hja, pravzaprav zgolj ameriških.

1. Žoambo Žoet Workestrao: Soap For Sweatshops (Milo Za Delovno Silo)
Ta nenadjebljivi trio me z vsako ploščo bolj preseneti. Preseneti z neverjetnim smislom za humor v glasbi in s tem, da so tokrat uglasbili celo časopisni članek in iz njega naredili celo dramo v enem od komadov. Taki muziki pravim hudo resna zajebancija. In še kako drži dejstvo, da jebeš državo v kateri so ŽŽW avantgarda.
2. It's Everyone Else: Is It Me ?
Odličen prvenece Lucijana in Pike, na katerem odlično opravita z nežno in surovo platjo muzike. Dodelani aranžmaji, žmohtna produkcija in navdušila sta me tudi v živo, kjer data vse od sebe.
3. Somrak: The Blackwinged Serpent Crowned
Nikoli se nisem pretirano navduševal nad Black metalom, ampak druga plošča kvarteta Somrak me je skoraj vrgla na rit. Ubitačen minimalizem, učunkoviti rifi in skoraj garažna produkcija, kakršno pogrešam pri novejši death/thrash/grind metal produkciji.
4. Iamdisease: Iamdisease
Pri tej zasedbi so po mojem mnenju izkušnje in posluh za različne muzike naredile svoje. Hardcore brez kančka naivnosti in močnim daljnogledom.
5. Carnaval: Tennis Footbal Basketball
Kar najbolj dodelana plata tega benda, ki ima za moj okus malce preveč sijočo produkcijo, vendar je bend v živo še vedno bomba. V bistvu so mi sedaj kot trio še jači.
6. Death Grips: No Love Deep Web
Priznam da ob omemebi tega imena nisem zastrigel z ušesi, ko pa so mi povedali, da je član tria tudi bobnar Zach Hill, sem se spravil k poslušanju. Odlični sta mi obe letos izdani plošči, drugo pa sem na seznam uvrstil zato, ker sem si jo predvajal do onemoglosti. Podobna zgodba kot pri Somrak; tako ot nad black metalom tudi za hip hop nisem pretirano navdušen, vendar tule se čutita hardcore in punk hehe.
7. Converge: All We Love We Leave Behind
Ko sem jo poslušal prvič sem si rekel, ah še eden Axe To Fall, kar je v bistvu res, ampak ne glede na to, mi je tole, kar se gre ta bend čista perfekcija. OK, edino produkcija je za moj okus malce preveč ''nabildana''.
8. Japandroids: Celebration Rock
Žal sem ju zamudil, ko sta nastopila v Ljubljani, a se že ob poslušanju plošče začuti, da dvojec daje vse od sebe.
9. Torche: Harmonicraft
Tole mi zveni kot vrhunski punk/sludge rock v pop estetiki.
10. Golden Void: Golden Void
Zahvaljujoč sodelavcu vašega Zine-a, ki mi je pred kratkim omenil ime tega benda. Huda hipijada, ki sem jo v tako dobri formi slišal le še od benda Pentagram.



Kori (Bad Ink)

Nevem kaj je, al se staram, al pa je vsa dobra muzka zbežala mimo mene, vendar v zadnjem letu ne najdem kaj takšnega kakor so bli bendi, ki sem jih poslušal par let nazaj, zato se v zadnjih časih raje zatekam starim bendom, definitivno pogrešam zvok t.i. strastnega hardkora npr. Catharsis, Pax Cecilia, The Spectacle in še kakšen orenk skrimo bend. Moj top10 izdaj leta 2012 (po nobenem specifičnem vrstnem redu), ki so mi dobro pustili vtis in so me vračali v večkratno obsesivno poslušanje:

Code Orange Kids - love is love // return to dust
Converge - all we love we leave behind
Ash Borer - cold of ages
Full of Hell / Calm the Fire - split
Bell Witch - longing
Beau Navire - lumens
Comadre - cold rain
Leechfeast - hidden illusions
Propagandhi - failed states
Ritual Mess - ritual mess


Ivan Jakić (Ponor, studio Kut Sobe, ex-Beatless fanzine, ex-Clean, ex-Nikad, ex-Amok, ex-Storms, almost ex-Senata Fox...)

Abecednim redom:
Black Breath - Sentenced To Life (miks švedskog death metala, thrash metala, d-beata i hardcora koji su započeli na svom prvom EP-u sada su zvuči bolje i sigurnije nego ikad)
Burial - Kindred EP (dubstep? house? tech? who cares! najveći genijalac elektronske glazbe nije niti malo razočarao sa svojim zadnjim izdanjem)
Cloud Nothings - Attack on Memory (odličan retro noise indie emo rock na tragu jednih kerosene 454 ili crownhate ruin sa produkcijskim potpisom steve albinija)
Converge - All We Love We Leave Behind (svaki njihov novi album ulazi u moj top 10 za tu godinu. oni su pojam za nezavisnu glazbu u 21. stoljeću)
Enabler - All Hail The Void (odličan miks hardcora, crusta i grindcora)
Grave - Endless Procession Of Souls (death legende imaju super novi album bez puno filozofiranja i sa puno dobrih riffova)
Grizzly Bear - Shields (eksperimentalni indie rockeri na ovom albumu nude njihovu najpitkiju verziju do sada)
Japandroids - Celebration Rock(odličan noisy pop punk duo. hit do hita!)
Martyrdod - Paranoia (švedski crusteri snimili najpop album do sada?)
Rise And Fall - Faith (najkompleksniji i najodrasliji album ovog belgijskog hardcore benda)

Honorable mentions:
Aeon - Aeons Black
Asphyx - Deathhammer
Bankrobber - If God Is Love Then Hate Is Real
Deftones - Koi No Yokan
Homewrecker - Worms And Dirt
Like Rats - Like Rats
The Secret - Agnus Dei
Title Fight - Floral Green
Xibalba - Hasta La Muerte


Ize Đ. Jurčič (festival Trnje, MC Postojna, Kripl's throat & blasphemy)

Izbor izmed nabav v 2012 brez posebnega redosleda:
Dying Fetus - History Repeats + Reign Supreme (Relapse)
EP s priredbami klasičnih grind/hardcore komadov je bil prijeten aperitiv za novo plato. Sicer malo počasnejša od predhodnikov, ampak še vedno z jajci in tapravim šusom.
Napalm Death - Utilitarian (Century Media)
Tilele bi bili tukaj, tudi če bi izdali tako skropucalo kot Morbid Angel (ki niti ni čisto napačno, če si vzameš čas).
Leechfeast - Hideous Illusions (Shitpiece)
Če ne zato, ker je zadeva super, ali zato, ker jo jemljem rahlo osebno, zato, ker je to prva HC (i šire) LPjka v Pivški kotlini.
Terrorizer - Hordes of zombies (Seasons of Mist)
Definitivno povratek leta. Grindcore meets oldskul primitivni death metal. Cukerček za moja ušesa.
Propagandhi - Failed States (Epitaph)
Verjetno še edini bend iz fat / epitaph falange - poleg NOFX in Bad Religion - ki se redno suče na moji mašineriji. Z novo plato spet prepričajo.
Nile - At the gates of Sethu (Nuclear Blast)
Sanders & co. ne bojo nikoli več dosegli prvih dveh, treh plat, vendar z vsako novo niso prav daleč.
Satan's Wrath - Galloping blasphemy (Metal Blade)
Show no mercy meets Kill 'em All meets Hellhammer. Grški speed metal duo počne stvari tako, kot je treba oz. kot so to počeli v zgodnjih '80-ih.
Marduk - Serpent Sermon (Century Media) 
Kazna za uši!
Aura Noir - Out to die (Indie Recordings / Back on Black)
Vedno bili simpatični na posluh, s poletnim koncertom vera utrjena.
Kreator - Phantom Atichrist (Nuclear Blast)
Mojstri po cca. 30 letih še vedno dokazujajo da so top thrash shit!

 

Ivo Lozej (13.brat, iamdisease, The Hoax program, Elodea, Storm inside)

1.Kaki King - Glow (Velour)
Dave Grohl je dobro povedal - so kitaristi, ki so dobri in so kitaristi, ki so zakon. In potem je Kaki King. Glow je njen 6 album, z njim pa se Katherine Elizabeth King vrača k instrumentalni glasbi, ki ponuja enega najbolj čudovitih akustično kitatrskih albumov, kar sem jih kdaj slišal. Daleč pred vsemi drugimi ploščami letos!
2.Gaza - No Absolutes In Human Suffering LP (Blackmarker Activities)
Grinderska chaos-metalska mojstrovina kot jo že dolgo nismo slišali.
3.Pick Your Side - Let Me Show You How Democracy Works (A389)
Jezen in prav nič prijazen hardcore kot ga znajo delat le v Kanadi. Jebeni Haymaker v novi preobleki!
4.Converge - All We Love We Leave Behind (Deathwish)
Srčno hardcore besnenje, kot ga strežejo le Converge. Po vseh teh leti še vedno med najboljšimi!
5.Torche - Harmonicraft (Volcom) 
Sladoldeni sludge za vse prijatelje oglušujočega rocka. Vse tisto najbolje kar bi človek pričakova od Torche, plus še dosti več!
6.Pig Destroyer - Book Burner (Relapse)
Od Pig Destroyer se lahko pričakuje le najboljše. Razgiban in besneč album, ki brez problema seže v sam vrh letošnjega grindcora.
7.Elsiane - Mechanics of Emotion (Labratoryband Inc)
Trip-hop z glasom človeške ribice. Magičen naslednik fantastičnega prvenca Hybrid.
8.Horseback - Half Blood (Relapse)
Zmes naelektrenega in breztelesnega hrupa ter hipnotične lazanje bobenske, basovske in kitarske repeticije. Blacmetal čarovnija za hipije.
9.Burning Love - rotten thing to say (Southern Lord)
Rock'n'roll kot se spodobi za hardcore bend. Če so se Burning Love na svojem prvencu še malce iskali, so s to ploščo zadeli v polno!
10. Leechfeast - Hideous Illusions (Shitpiece)
Po dolgem času zopet domača plošča, ki jo lahko brez problema uvrstim med top 10. Žilorezen doom/sludge v vsem svojem nehigienskem blišču!

Če ne bi bil omejen le na 10 plošč, bi listi dodal še: Die! Die! Die! – Harmony, White Lung – Sorry, Iskra - European Tour Demo 2012, Off - s/t, Xaxaxa - Siromašni I Bogati, Rise And Fall – Faith, Christian Mistress – Possession, Early Graves - Red Horse in Murder Construct – Results.

 

Jure Šajn (Leechfeats, Paperplanecrush, ex-Melete)

1. Hell - III/Resurrection Bay (Thou Split)
Split s Thou niti ni prava plata, a je 'Sheol' meni osebno nekaj najboljšega, kar sem letos slišal v sludge žanru. Dolgi začetni feedback in distorziran vokal predstavlja 'le' jezen uvod v kasnejšo godbo povsem "nakrenkanih" ojačevalcev. Njihov kasnejši 'longplay' III ne zaostaja. Ustvarja atmosfero jamskih odmevov, akustične folk melodije pa se prelivajo v sludge brutalnost.
2. White Lung - Sorry/Self Titled
Prvič sem plato slišal kar v živo na Zoro Festu v Leipzigu. Reakcije 'Courtney Love' pevke bi prej spadale k kakim Hoax, bobnarka pa bi z močjo udarca konkurirala bobnarju Full Of Hell. Razstur! Od takrat je plata redno na gramofonu, ups, mp3 predvajalniku.
3. Spectres - Nothing To Nowhere
Dober mesec pred izzidom so me razdražili z dvema skladbama, ki sta napovedali, da bodo definitivno omenjeni tukaj. Bas včasih prevzame funkcijo kitare in uvede marsikatero melodijo, ritem narekuje vzorčno bobnanje. Efektiran vokal je še en plus.
4. Sect - Self Titled
Zelo svež in poskočno udaren izdelek prijateljev iz Belgrado. Ne le da si delijo člane, temveč tudi kakšno idejo in riff. Razočarali niso niti z artworkom. Pozitivno presenečenje.
5. Terrible Feelings - Shadows
Gre šele za njihovo prvo plato, kljub več tisoč kilometrov na turnejah. Prepričalo me je mešanje kitarskih melodij in razpon Manuelinega vokala, katerega intonanca v živo malenkost popusti. Morda je bil razlog dolga evropska turneja.
6. Menace Ruine - Alight In Ashes
Po prvih poslušanjih nisem imel pravega mnenja. Tako je ostalo do velenskega nastopa skupaj z Mamiffer. Dvojec je prepričal, plata pa je uvrščena na precej top lestvicah.
7. Mount Eerie - Clear Moon
Čeprav Phil ni prekašal svoje mojstrovine Lost Wisdom, plošča še vedno ustvarja prijetne občutke z globoko ambientalnostjo in dodatnim ženskim vokalom.
8. Merchandise - Children Of Desire
Še ena elektro živahna dobrota članov Cult Ritual in Neon Blud. Človeka ob komadu 'In Nightmare Room' zajame plesna mrzlica. Nenormalno dober vokal.
9. Tanzkommando Untergang/Wieze Fabryk - Split
Všečen split dveh evropskih deathrock/dark punk bendov v poplavi ameriškega deathrock vala. Nedvomno na wishlistu za nakup fizične plastike.
10. Loma Prieta - I.V.
Zelo aktiven kolektiv ljudi, ki težko razočara s kakšno izdajo. Le nadgradili so svojo glasbeno agresijo. Tokrat so iz 10. mesta izpodrinili tudi Old Man Gloom.

 

Dejan Požegar (13.Brat, ex-Wasserdicht, ex-Wreck, ex-Los a.k.a. Roadkill)

Plošč ne bi zložil od 1 do 10. Je pa to 10 najbolj poslušanih plošč z moje strani letos.

Gaza - No Absolutes In Human Suffering (Black market Activities)
Osebno najboljša plošča v 2012. Metal core grind in še kaj bi se našlo. Za spremembo od prejšnjih dveh pa tokrat tudi zelo dobro sproducirana.
Rise And Fall – Faith (Deathwish)
Nikoli nisem bil pretiran ljubitelj teh Belgijcev. Je pa Faith zelo dobra plošča, ki poslušalcu prezentira eno boljših hardcore variacij danes.
-(16)- – Deep Cuts From Dark Clouds (Relapse)
Sicer ne tako dobra plošča kot legendarna Drop Out. Je pa še zmeraj zelo dobra plošča za stare ljubitelje 16. Helmet goes sludge.
Iamdisease – s/t (Storm Inside)
Najboljša domača hardcore izdaja letos. Lepo in moderno začinjena s pravo mero metala, stonerja in še kaj bi se našlo. Vrh vsega pa zelo dobri slovenski angažirani teksti.
The Striggles – DoLP (Rock Is Hell)
Dvojna plošča – 5 komadov. Eksperimentalna jazz stoner rock zaseba z bivšimi člani legendarnih Fetish 69. Tokrat posega na področje jazza in repetativnega trip hopa brez dodatkov elektronike.
Pig Destroyer – Book Burner (Relapse)
Grind core plošča leta. Za razliko od večine bendov iz tega žanra se niso ujeli v zanko monotonosti. Najbrž posledica kilometrine.
Om – Advatic Songs (Drag City)
Super atmosfera. Tako nekako si predstavljam doom stoner z obilico atmosferičnih primesi proizvedenih z lepim in raznolikim številom instrumentov.
F.U.B.A.R. – Lead Us To War (Hammerheart)
Evropski grind, ki za razliko od ameriškega zveni bolj punkersko, bolj razsuvaško. Trojni vokal naredi dosti boljšo dinamiko kot je značilno za stil. Zaradi vsega zveni vse bolj power violence in to old school.
Xibalba – Hasta La Muerte (Southern Lord)
Druga celovečerna pogruntavščina teh hispanov. Tokrat še težje in seveda bolj kompleksno. Glede na to, da spadajo na področje metal cora, zelo nežanrska zadevščina.
Herder – Horror Vacui (Reflections)
Odličen naslednik zelo dobrega albuma na isti založbi. Za razliko od albuma slišen precejšen odmik od stonerja v smeri doom sludga.

 

Uroš Badovinac (Radio Študent)

Bob Dylan – Tempest (Columbia)
»Tempest« je preprosto najboljša Dylanova plošča po njegovem najbolj ustvarjalnem začetnem obdobju v šestdesetih in sedemdesetih. Pa ne rečem, da mi njegovi albumi v zadnjem odbodju (»Love And Theft«, »Modern Times«, »Together Through Life« ...) niso bili kul, vendar je »Tempest« s svojo zlato zmesjo glasbenih žanrov pač par korakov pred vsemi. Skoraj 14 minut dolg komad na plošči, izdani v času, ko je attention span vrlina? Tako se dela, star fotr!
The Ex & Getatchew Mekuria - Y'anbessaw Tezeta (Terp Records)
Če je bila prejšnja kolaboracijska plošča etiopijskega džezerja Mekurie in belgijskih svobopankerjev The Ex bolj udarna in razdiralna, je »Y'anbessaw Tezeta« bolj položna, a zato toliko bolj polna in vsaj meni osebno žlahtnejša in navdušujoča.
Godspeed You! Black Emperor – Allelujah! Don't bend! Ascend! (Constellation Records)
Ploščo »Lift Your Skinny Fists Like Antennas to Heaven« sem preposlušal po dolgem in počez. Tudi druge plošče so me navduševale. »Allelujah!«, ki so jo GY!BE pred naš prag prinesli brez napovedi in sredi noči, je plošča, ki jo bom odkrival naslednjih nekaj let. Na tem mestu omenimo, da je skupinin novembrski koncert v Kinu Šiška v moji letošnji zabeležki zapisan med najboljšimi.
Grabass Charlestons – Dale & The Careeners (No Idea Records)
Ta gainesvillska zasedba je someščane Against Me! spremljala leta 2004 na njihovi prvi turneji po Evropi, v okviru katere so se ustavili tudi v novogoriški Mostovni. Takrat smo se vsi strinjali, da so bili neverjetno razstavljeni in slabi. Potem sem jih videl pet let kasneje na domačem terenu v Gainesvillu in nisem mogel verjeti, da gre za isti bend. Ob napovedi izdaje nove plošče sem seveda zastrigel z ušesi in jo takoj ob izidu pograbil z navdušenjem. »Dale & The Careeners«, ki skupino predstavlja v novi in dodelani glasbeni podobi, je najboljša punk rockovska plošča leta! Neverjetno lirično močna in melodična ter ravno prav hitra.
Guantanamo Baywatch - Chest Crawl (Dirtnap Records)
Trio iz Portlanda je zvaril najboljšo zmes surf rocka, spogledljivega rockabillyja in cukrastega doo wopa ter garažnega rocka, umazanega rock'n'rolla in žurerskega panka. Nemirno, žurersko in tresoče!
John K. Samson – Provincial (ANTI-)
Winnipeg stoji na sredini kontinenta, njegove zgodbe in zgodbe njegovih prebivalcev, trenutkov in cest pa najbolje pripoveduje John K. Samson iz tamkajšnjih The Weakerthans. Ena od najboljših solističnih plošč v tem letu, ki s svojo zvočno privlačnostjo in preprostostjo kar kliče po novih razlagah njenih besedil. »Provincial« je poezija v objemu glasbe.
King Dude - Burning Daylight (Dais Records)
Soundtrack za odpadniško življenje v temačni prikolici na koncu osamljene makedamske poti v hribih zahodne Virginije. Težko prekosljivo!
Radiator Hospital - Some Distant Moon (Forward Records)
Med dolgometražce so je vrinila tudi izdaja »Some Distant Moon«, ki komajda seže čez šest minut igranega časa. EP je še v en v mozaiku zasedbe Radiator Hospital iz mesta Grand Rapids v Michiganu, ki se giblje med pop punk rockom, ki domuje na intimnih hišnih koncertih, energičnim neodvisnim rockom in iskrenim folkom.
Spook Houses - The Trying LP (Evil Weevil Records)
Četverec iz mesta Ridgewood v zvezni državi New Jersey me je navdušil že z lani izdanim EP-jem »The Home«, zato sem »The Trying« pograbil kot njegovo logično celovečerno nadaljevanko. Spook House, ki jih priporočam fenom bendov, kot sta Titus Andronicus in LVL UP, predstavljajo iskreno, mehkobno in zaneseno mešanico punk rocka, kontroliranega lo-fija in indie rocka.
Toys That Kill – Fambly 42 (Recess Records)
Toys That Kill pridejo po šestih letih nazaj in se s ploščo »Fambly 42« z lahkoto prerinejo v ospredje. Plošča je energična, ritmično razpoložena in s tistim potrebnim neokrašenim zasukanim kitarskim ruženjem, ki ga tako zelo ljubite pri Descendents, Ramones in podobnih.

 

Mitja Kšela (13.brat)

10.NOFX - Self Entitled 
Kako že gre tisto o prvi ljubezni? NOFX svojega zvoke niso spremenili od sredine 90-ih, vseeno me še njihov zvok vedno popelje v tiste brezskrbne dni, ko je svet bil pač, preprosto, drugačen. Čeprav NOFX na Self Entitled premlevajo stvari, ki so jih "analizirali" že veliko krat poprej, se v določenih trenutkih pokaže tista iskrenost zaradi katere se je skupina znašla na tem seznamu.
9.Forgetters - Forgetters
Presenečenje leta, saj je skupina bila že v izgubljenem položaju kar se tiče samega obstoja. Priznam, da sem vesel sem, da so končno izdali album, saj ob otožno melanholičnem vokalu človeka, ki je imel prste vmes pri Jawbreaker in Jets to Brazil, vedno dobim le najboljše.
8.The Gaslight Anthem - Handwritten
Album nadaljuje bolj kot ne tam kjer je prejšnji končal in zadevo za nameček še malo nadgradi. Krritiki so album pričakovali z veliko mero dvomov, saj je to prvi album, ki je izdan pod okriljem velike založbe. Na srečo TGA tudi tokrat niso razočarali in so izdali nadvse soliden album, kjer je vendarle opazna razlika v pisanju komadov. Mislim, da je to le posledica razmišljanja pisca glasbe in ne selitve k večji založbi.
7.The Menzingers - On the Impossible Past
Zakaj bi vse dobre stvari morale razpasti? To je eden izmed prvih stavkov na najnovejšem albumu skupine. Zagotovo se zaenkrat ne nanaša na njih same, ampak na teme albuma, ki nič kaj presentljivo opevajo tekanje za dekleti in, kar pač temu pritiče ob posledičnem pristanku na tazadnjo, spremljevalcu osamljenih fantov, prekomernemo popivanje. Skupina, ki veliko obeta že od samega začetka, je na On the Impossible Past pokazala, da gre na njih resno računati.
6.P.O.S. - We don't Even Live Here
Album o generaciji, ki ji družba ne nudi vsega kar je obljubljala in o jezi, ki jo čuti ta generacija. Album, ki neposredno napade, vse kar izvajalca moti in to s tako očitnostjo, da je tudi tistim, ki se želijo zakrivati oči, jasno v trenu časa. Kot ponavadi je ubeseditev fantastična, brez odvečnih metafor, da je ja jasno tudi tistim zgoraj omenjenim. Pohvaliti gre tudi povezanost albuma, saj teče veliko boljše kot njegovi prejšnji izdelki. Tukaj je tudi primerno, da omenim, da se je na srečo vseh poslušalcev P.O.S na svojem prejšnjem albumu z naslovom Never Better grdo zlagal, saj ga je več kot nadgradil.
5.Make do and Mend - Everything You Ever Loved
Nemalokrat so glavne primerjave MDAM letele prav v smer Hot Water Music in Jimmy Eat World, a če ne že prej, se je skupina z drugim albumom oddaljila od svojih idolov in našla svoj zvok, ki jim nedvomno leži. Še vedno so glavno vodilo skupine kitare, ki poslušalca vedno znova popeljejo v njhov sanjski svet, v labirintu katerega je le stežka najti pot nazaj v realnost.
4.Daytrader - Twelve Years
Skupina, ki se je v koncertnih dvoranah pogosto znašla v družbi hardcore skupin, čeprav so s svojim zvokom veliko bližje nežnemu emo. Kakorkoli že, album, ki ti z lahkoto zaziba boke, ali pa te s svojo energijo popelje do tega na ves glas kričiš besedila. Skupina je na žalost svoje instrumente pospravila v kot, a tudi sam sem mnenja, da je boljše močno izgoreti, kot pa tleti v nedogled.
3.Converge - All We Love We Leave Behind
Čeprav skupina postreže z znanim menijem, jim ne gre očitati dolgočasnosti in rutine. Ko te že sam naslov in prva pesem albuma zmrazi, veš, da bo album pristal na seznamu top leta. Res, da se s takimi besedili ni težko poistovetiti, a ko je vse skupaj zapakirano še v kaotični hardcore/metal/karkoli že, potem zadeva izpade preprosto sladko in udarno. Če se komu uspe, da se ne zgubi v pesmi Coral Blue, mu preprosto samo sežem v roko.
2.Propagandi - Failed States
Mislim, da so tam okrog začetka milenija punk rockerji Propagandhi svoj zvok začeli širiti z dodatnimi (pod)zvrstmi in vse skupaj je pripeljalo do najnovejšega izdelka, ki ga je najlažje opisati kot thrash album. Zveni smešno, a skupina je svojo hitrost nekoliko umirila, a je še vedno hitrejša od večine. Vsekakor album, ki ti niti za sekundo ne pusti dihati in te ne izpusti iz svojih krempljev do zadnje izpete note. Skratka, še ena mojstrovina teh kanadskih hokejskih navdušencev.
1.Verse - Bitter Clarity, Uncommon Grace
Po kratkem predahu je skupina izdala enega izmed boljših hardcore albumov sploh. Mogoče hardcore ni prava beseda, saj so prerasli rigidnost punk rocka in izdali album, ki vplive črpa od vsepovsod in od nikjer, naštevanje zvrsti mi ne pade na pamet. Konec koncev sploh ni pomembno, zmes, ki me razvaja ob vsakem vnovičnem poslušanju in ob le-tem se ob besedlih Verse človek vedno lahko zamisli nad samim seboj in okoljem v katerem živi. 


Marko Rusjan (13. brat, Iamdisease)

Blut Aus Nord - 777-Cosmosophy
Koncept, konec trilogije, black metal, ki se preliva v post rock, trip hop.
Somrak - The blackwinged serpent crowned
Na Obali se black metal še vedno plodi in razvija.
Om – Advatic Songs
Hipnotičnost, transcendenca, zunajzemeljsko.
Ulver - Childhood's End
Obdelava pozabljenih hitov, ko pop hiti še niso bili štance, temveč čisto zaresni komadi.
It's Everyone Else: Is It Me ?
Totalen tehno pank šus.
Muškat Hamburg -Zbogom Madamfucker
Štajerci so na začetku leta peli Revolucije od nikoder, na koncu leta pa so jo imeli praktično pred vrati. Panknrol trenutka.
Six Organs of Addmitance – Ascent
Ultra produktivnost se je v letošnjem letu izrazila v bolj rokerski izvedbi. Vendar psihadelija ostaja na prvem mestu.
Troubled Horse - Step Inside
Plaketo najboljšega retro rock benda pripada tokrat tem Švedom.
Xaxaxa - Siromašni i bogati
Makedonci so moj najljubši pank bend. Že zaradi tega sem jih moral uvrstiti sem gor.
Nachtmystium - Silencing Machine
Povratek k bolj grobemu zvoku. Kult!


Luka Bevk (Panda Banda Records, Human Host Body)

LP:
Ghost Mice - All we got is each other LP
Ta plata je bila letos največkrat na gramofonu in zato si zasluži tudi prvo mesto. Zelo otožna, povna čustev in ti da za mislit.
Chelsea Wolfe - Unknown rooms LP
Tale zbirka akustičnih komadov je najbolši soundtrack za depresivne jesenske/zimske dni in se je kar ne morem naposlušat...
Iskra - Tour Demo LP
Najjači punk bend ki igra black metal, pika!
D-clone - Creation and destroy LP
D-beat noise norci iz japonske so letos izdali celovečerc,, ki pa je manj hrupen ampak še vedno zelo dober.
Black Breath - Sentenced to life LP
Iz osebnega vidika je to druga najbolša metal plata izdana letos, odličen zvok in energija. Njihov koncert se letos tudi uvršča med top nastope.
Brighter Arrows - Division and what it is to abide 12"
Sladkiš 90's emo. Top!

7"
Vaccine - Dead inside
Powerviolence do jaja! Nekaj najbolj intenzivnega, ever!
Graf Orlock - Los Angeles
GO me še niso razočarali, ta 7" je vrhunski in bend je vedno bolj kompleksen, kar se tiče riffov.
Vaccine/Coke Bust split
Vaccine čisto peljejo scan Coke Bust ki so sicer solidni.
The Fight/Represion
Prijeten anarho HC/punk split

Kasete:
Black Kites - Last tree songs
Kaseto so prodajali na poslovilnem koncertu v New Brunswicku, bil tam, blo epic!
Swerin' - Tape
Projekt od bobnarke iz PS Eliot, pop-punk.
Water Torture/Dirt eyes split
Grind noise vs stoner doom. V bistvu so WT edini vredni poslušanja in so grind bend, ki se ga bo še omenjalo v prhodnosti, 100%.
Altered Boys - Demo
Bend z člani Black Kites ki igra neko varjanto primitivnega HC-ja iz 80ih.
Finistere - Hexis
4 novi komadi od nemških crusterjev, manj crust bol hc/punk.
Vehemence - Demo
Kupu kaseto ker je bila v lepi kartonsti škatlici in se izkazalo za odličen francoski blackend crust band.
UHL - Tape
Primitiven anarho BM iz Francije.
Congenital Death - Tape
Mlad PV bend iz Pensylvanije z ženskim vokalom, FFO: Punch

Top Domaće:
Leechfeast - Hideous Illusions
Definitivno zmagovalci letošnjih domačih izdaj, bend z najbolšim zvokom in pravim attitudom!
Carnaval - Tennis Football Basketball
Genialna plata!
IAMDISEASE - s/t
Najboljši HC bend pr nas...sej jih ni dosti.
Somrak - The blackwinged serpent crowned
Najjači BM bend pr nas, legit!

 

Jan Černic Terbižan (Iamdisease, 13.brat)

Glasbeno pestro leto, ki je pri meni nihalo med zamaknjenostjo in neposrednostjo; temu sledi izbira plošč.

Astra – The Black Chord
Black Breath – Sentenced to Life
Ceremony – Zoo
Crystal Castles – III
Kiss the Anus of a Black Cat – Weltuntergangstimung
Nachtmystium – Silencing Machine
Om – Advaitic Songs
Repetitor – Dobrodošli na okean
Tiamat – The Scarred People
Witchcraft – Legend


Ljubljene, a izpuščene zaradi omejitev: Tragedy – Darker Days Ahead; Troubled Horse – Step Inside; Graveyard – Lights Out; Amenra – Mass V; Blut Aus Nord – 777 – Cosmosophy

 

Zoran Pungerčar (ATN zine, Look Back and Laugh Publications)

Po abecednem redu:
The Babies - Our House on the Hill
Godspeed You! Black Emperor - Allelujah! Don’ Bend! Ascend!
Guided By Voice - Class Clown Spots a UFO
Julia Holter - Ekstasis
King Dude - Burning Daylight
Lambchop - Mr. M
Lust for Youth - Growing Seeds
Magnetic Fields - Love at the Bottom of the Sea
The Men - Open Your Heart
Mount Eerie - Ocean Roar
Swans - Seer
Windy & Carl - We Will Always Be

 

Valter C.  (13.Brat, Hellcrawler)

The Dead Goats "Path of the Goat"
...sigurno najbolj poslušana plošča v tem letu ... poljski odgovor na Dismember ...Long Live the Goat
Debeli Precjednik "Bruto Slavo - VBK"
...odličen punkrock, ki me še bolj prepriča z tremi komadi odpetimi v hrvaškem jeziku ...hitaci
Disgrace "Songs of Suffering"
...metalcore, kot se ga je igralo konec 90 ih ...kratko in sladko
Dr. Living Death "Radioactive Intervation"
...dohtar se je spet vrnil ... tokrat je v mešanico crossover/thrasha dodal še malo Slayer začimb ... in spet je končal na moji top lestvici :) 
I The Unlord "Praise The Most Dead"
...težko, brutalno in počasi se kotaleče ... odličen soundtrack za THC večere
Naglfar "Teras"
... melodičen black metal z dobro produkcijo
Somrak "The blackwinged serpent crowned"
... nad pričakovanji
Testament "Dark Roots Of Earth"
... thrash metal kot se šika
Wolfbrigade - Damned
...crust, hardcore, d-beat in melodije ... kaj hočeš več
Zombified "Carnage Slaughter And Death"
... d-beat, death metal... nič novega samo na dober način skupaj sklepano

+ čeprav niso izdali še nič konkretnega, sem jih imel priložnost pakrat v letu 2012 gledat v živo ... lahko brez nikakršnih zadržkov rečem, da so mi osebno trenutno najboljši slovenski live band ..Human Host Body ... vjulenza


« nazaj