Intervjuji

TRUS!

Za nekatere bende res veljajo mitološke besede, ki naj bi jih izrekel Gaj Julij Cezar: veni, vidi, vici. Na hitro so se našli in ravno tako hitro osvojili odre slovenskih klubov, kmalu pa tudi poslušalce različnih medijev. Radio Študent je pred kratkim njihov prvenec razglasil za najboljši domači album leta 2013, tudi kritike v drugih medijih pa so bile več kot pohvalne. Zmes neposrednosti in napadalnosti panka se odlično kombinira z bolj zasanjanimi psihadelično ambientalnimi deli. TRUS! so bend, ki ga lahko skoraj štejemo za lokalni goriški bend, saj sta dva člana z naših koncev doma, tretja članica pa je z njim družinsko povezana. 

Njihova glasba je prosto dostopna na njihovi strani na spletnem portalu  Bandcamp. Če pa želite tudi fizično oprijemljivo najnovejšo izdajo kot vinilko ali kot zgoščenko pa kar hrabro pobarajte njihovo založbo Moonlee records http://moonleerecords.bandcamp.com/

Seveda pa je še najboljše, da obiščite kateri od njihovih koncertov, da vas njihova glasba neposredno prepriča.

Na vprašanja sta odgovarjala Jelena Rusjan (J) in Boštjan Simon (B), Marko Lasič pa je bil previdno tiho. Fotografijo je prispeval Sergej Vutuc.

Prva asociacija na vaše ime je pri meni zapis zvoka v oblačkih Marvelovih stripov. Kar že takoj zveni udarno in po svoje napadalno. Koliko je ime benda pomembno, da ob poplavi informacij ostane zapisano v možganih povprečneža? Vam je očitno to uspelo, če se strinjate z mano.

J: Res je! Beseda TRUS! prihaja iz sveta stripa. TRUS! je onomatopeja nečesa kar pade dol, oziroma po domače - TRUSNE! Po svoje smo si besedo kar malo izmislili. Na hitro smo se morali odločiti za ime benda zaradi prijave na Klubski Maraton Radia Študent. In je bilo... Tris, Tras...TRUS! Kratko in jasno. Tudi naš prvi album »First Step« je izšel kot stripovska zgibanka s 14 stripovskimi ilustracijami 12 različnih avtorjev, ki smo jih izbrali na natečaju pri katerem smo sodelovali s stripovskim underground kolektivom KOMIKAZE iz Zagreba. Tako da ja, ni ravno Marvel, ampak definitivno smo povezani s stripom. Mislim, da je ime benda pomembna stvar. Ampak pomembno je tudi kolikokrat v različnih situacijah naletiš na to ime. Klasika: večkrat kot ga slišiš, večje so možnosti, da si ga boš tudi zapomnil. In zato smo se odločili, da kot TRUS! svoje prvo leto obstoja izkoristimo tako, da čim večkrat slišite naše ime in si ga mogoče tudi zapomnite. A nam je uspelo? Hm... v bistvu smo komaj začeli. :)

Ste relativno nov bend, ki pa je že uspel priti do dveh izdaj. Kakšen je recept za manj ambiciozne? Golo naključje ali strogo načrtovana karierna pot?

B: TRUS! že od prvih par vaj ne poznamo pojma prostega teka, čeprav bi si ga včasih kdo od nas želel. Obstaja razlika med ambicioznostjo in konkretnim planiranjem, slednje vključuje dejansko delo. Tako kot pri ustvarjanju glasbe je tudi pri promociji in izdajah veliko planiranja, pri čemer je panika včasih najboljši motivator.

Zanimiva je tudi kombinacija dveh takorekoč profesionalnih, izšolanih glasbenikov in Jelene, ki prej ni imela veliko glasbenih izkušenj. Kako vam uspe združiti različne pristope v celoto?

B: Predvsem tako, da se s tem ne obremenjujemo. Razvijamo ideje v skladu z našimi zmožnostmi, ki s časom postopoma rasejo. V bendu je samo bobnar Marko na svojem matičnem inštrumentu, vse ostalo je ad hoc in hoja po vrvi. Se pa veliko učimo eden od drugega, smo prizanesljivi in prilagodljivi.

 Prva izdaja je izšla samo v digitalni obliki. Vam je kdaj žal, da se ne nahaja na čim oprijemljivejšem? Ko boste postali svetovno znani, verjetno lahko pričakujemo barvni vinil s podpisi?

J: Naš prvenec First Step je bil neke vrste eksperiment. Izhajali smo iz predpostavke, da se CD-ji itak ne prodajajo več, za prvenec na vinilu nismo imeli denarja. Zato smo se zavestno odločili narediti nekaj drugačnega. Svojo prvo glasbeno izdajo smo tako zapakirali v nenavaden paket, ki kombinira merchandise (majice/rute/torbice), za katere je običajno več zanimanja, in stripovsko zgibanko kot nek atraktiven vizualen element, vendar brez kakršnegakoli nosilca zvoka, kjer je glasba torej na voljo zgolj preko downloada. S tako nenavadno zgodbo smo želeli opozoriti nase in pridobiti malce več medijske pozornosti, ki je vsekakor pomembna za nov bend na sceni. Eksperiment je uspel, saj smo tudi na račun celotne zgodbe dobili nekaj pozornosti, hkrati pa smo se tudi na praktičnem primeru prepričali, da ljudje, ki pridejo na koncert in jim je bend všeč, še vedno hočejo kupiti glasbo in so pogosto celo jezni, če jim je ne ponudiš v preprosti fizični obliki na licu mesta. Definitivno zanimiva ugotovitev. Zato je naš nasvet za bende in glasbenike, ki želijo koncertirat okoli – res se splača izdati glasbo tudi v konkretnem formatu (cd, vinil). Mi smo kasneje problem rešili tako, da smo hitro začeli ustvarjati novo ploščo - Banana Split, ki si jo delimo s prekmurskim glasbenikom Kleemarjem. Tokrat smo se odločili za vinilko.

Ste bili kaj presenečeni nad zelo dobrimi odzivi na vaš prvenec in vaše nastope? V zelo kratkem času ste postali ljubljenci slovenske glasbene kritike, hkrati pa pridobili tudi kar nekaj poslušalcev. Zakaj mislite, da je tako?

J: Nad kritikami smo bili presenečeni, najbolj zaradi tega, ker jih je bilo resnično veliko. Različna mnenja, kritike, pohvale. Iz vsake smo se poskušali nekaj naučiti. Ko smo izdali prvo plato, smo se odločili, da bomo poskušali čim več igrati. Mislim, da mora mlad bend na začetku svoje poti obiti celoten krog po slovenskem klubovju, si nabrati prepotrebne koncertne izkušnje in potem razmišljati, kam in kako naprej. Za mene so koncertne izkušnje še toliko bolj pomembne, ker nimam veliko tovrstnih izkušenj, saj je TRUS! šele moj prvi bend v katerem igram bas in pojem. Da ne bo pomote, jaz zelo verjamem v vaje, ampak hkrati tudi mislim, da je vsak koncert (dober ali slab) več vreden kot deset vaj.
Poleg velikega števila odigranih koncertov pa so nam v preteklem letu 2013 ogromno pomagali tudi Založba Radia Študent in Moonlee Records, ki sta izdali naš prvenec First Step. Radio Študent je pomemben radijski medij, veliko so nas vrteli ter o nas govorili in pisali, kar je bilo seveda za nas zelo koristno. Mr. Moonlee pa je poskrbel za tujino in ostale medije, ter nam veliko pomagal okrog organiziranja koncertov. Že samo dejstvo, da smo obe plošči izdali za Moonlee Records, ki počasi postaja ena pomembnejših založb na območju Ex-Yu, je pripomoglo pri nabiranju poslušalcev. V glavnem, Založba Radia Študent + Moonlee Records se je izkazalo za odlično kombinacijo. Mislim, da smo imeli kar veliko sreče na začetku, ampak sem zelo vesela in resnično upam, da je to šele dober štart.

V zadnjem času se rado govori o nekakšnem glasbenem preporodu slovenske alternativne glasbene scene, med katero lahko uvrstimo tudi vas. Ali je to posledica kombinacije večje dostopnosti različnih godb, ki jih lahko glasbenik preposluša, in po drugi strani več časa, ki ga imajo mnogi pol ali nezaposleni mladi? Mit je, da se največje umetnine ustvarijo v bedi in pomanjkanju. Verjetno se bi težko strinjali s tem, vendar pa materiala za bolj kritično upodobitev realnosti s pomočjo glasbe je vsekakor dovolj?

B: Generacija brez dela ni generacija brez izraza. Naši vrstniki niso dovolj stari, da bi se tožili po izgubljeni preteklosti, ujeti so v surovo realnost in imperativ preživetja. Zato izraz obstaja, naj bo kritičen-političen ali ne. Dostopnost raznolikih referenc je danost, internet je tu, ni pa razlog za ustvarjanje. Razlogi za preporod slovenske alternativne scene so trije: Radio Študent s klubskim maratonom in oddajami posvečenimi živi glasbi, neodvisno založništvo (Moonlee Records, God Bless This Mess, Kapa Records, platforma Indie Grad itd.) in preostanek mladinskih centrov po Sloveniji, ki podpirajo kreativne slovenske bende

Pred kratkim ste izdali tudi split cd s Kleemarjem. Kako nameravate izvesti promocijo? Nekaj koncertov je že bilo. Kakšni plani za tujino?

B: Do sedaj smo bili Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem. Želimo si obširnejše evropske turneje v poletnih mesecih in promocijske turneje albuma Banana Split po slovenskih klubih prihajajočo pomlad.

V dobi brezplačne glasbe v digitalni obliki je izredno težko zastaviti delo benda, da bo lahko tudi nekaj zaslužil z glasbo. Imate že kako idejo, kako bi poleg koncertov in merchandise še lahko nabrali nekaj dodatnih cekinov za lažje delo in vsaj delno kritje življenja?

B: V resnici je delo benda bolj plod entuziazma peščice posameznikov, kot pa strategije, da bi na vsak način od te glasbe živeli. Bistveno je, da je zadoščeno nekim osnovnim pogojem. Tako da je ideja za dodatni vir dohodka zgolj več koncertov, več prodanih plošč in merchendise-a.

Glede na to, da imate svežo novo izdajo, je nesmiselno spraševati o načrtih za prihodnost. A vendar verjetno so že kakšne ideje, kako naprej z bendom? Ali se raje prepustite razvoju dogodkov?

J: Pred kratkim se nam je na vajah pridružil tudi Kleemar, s katerim smo skupaj naredili par novih komadov, ki smo jih tudi odigrali skupaj na promocijskih koncertih ob izidu plate Banana Split v Gromki na Metelkovi in v MIKK-u v Murski Soboti. Želim si, da bi nekako nadaljevali sodelovanje s Kleemarjem in upam, da bomo naredili še kakšen komad skupaj. V planu je, da tudi odigramo nekaj koncertov skupaj v paketu s Kleemarjem. Seveda bi si želeli zaigrat tudi na kakem večjem festivalu kot tudi videti, kakšne so kaj možnosti v tujini. V parih dneh bomo objavili tudi naš prvi uradni video za komad Seven Words, za katerega se bo pod režijo podpisal Pepi Sekulič. Pri vsem planiranju pa si vseeno poskušamo pustiti še veliko prostora za presenečenje.

S katerim glasbenikom ali glasbeniki bi najraje sodelovali, če bi imeli možnost? In če ne bi z nikomer, zakaj ne?

B: Sodelovanje s Kleemarjem je za nas idealno zaradi njegovega instrumentarija in oderskih izkušenj. Nekajkrat so TRUS!-u »očitali« pomanjkanje kitare kot podpornega ali solističnega elementa, zdaj pa je v zvočni sliki lahko toliko sintov da za kitaro dejansko ni prostora. Se pravi, če hočemo »wall of sound«, ga lahko naredimo. Skupaj s Kleemarjem smo naredili dva komada, upamo da bo promocijska turneja uspela in da bo to začetek daljnoročnega sodelovanja in sodelovanj. 

Za konec še vprašanje, ki bi ga lahko zastavil komerkoli. Kakšen občutek imate za leto 2014? Bo to dobro leto za TRUS! in vas osebno?

J: Huh...najrajši rečem »Pustimo se presenetiti«. Jaz se že veselim!


« nazaj