Istrski Ater Era so tisti še kako potreben vetrič, ki se včasih pojavi v veliki masi enoličnih bendov. Kljub temu, da se žanrsko ne oddaljuje od svojih korenin, prinaša svežino in dokaže, da je dandanes še vedno možno delati kakovostno in izvirno glasbo. Skupina je jeseni izdala svoj prvenec "In Autumn's Solitary Decline" pri domači underground založbi Mater Tenebrarum in se končno pogosteje pojavlja na odru. Pogovarjal sem se z duhovnim vodjo skupine S.S., ki nam je dovolil, da za kratek čas vstopimo v svet Ater Ere...

1) SS, najprej bi te prosil, da nam opišeš okoliščine, ki so botrovale pokopu skupine Torka...
Ne bi rekel, da so neke določene okoliščine imele kakršen koli vpliv na pokop skupine, raje bi to imenoval razlike k pristopu ustvarjanja glasbe. Meni je enostavno zbilo voljo dejstvo, da smo po petih letih obstoja še vedno ostajali na enakem nivoju kot na začetku, da smo vedno vadili ene in iste komade, da ni prišlo do nekega prestopa na nov bolj odprt nivo ustvarjanja. Sam sem dal vse od sebe za bend, ne morem pa enako reči za ostala dva člana. Vendar naj bo jasno, da med nami ni nobene zamere! Z bivšimi člani Torke (sedaj pri Grimoir) smo v odličnih odnosih in ne glede na propadlost našega skupnega projekta,  jih imam še vedno rad. :)

2) Kdaj si pričel s pisanjem materiala za projekt Ater Era in kakšne vizije si takrat imel v primerjavi s Torka obdobjem?
Dve ali tri kompozicije so bile napisane že pred razpadom Torke, saj sem takrat nameraval posneti en album kot side project. Vendar je ta nov paralelni projekt kar hitro postal zame edina smiselna pot. Prvotni namen je bil posneti en album, ki bi temeljil predvsem na atmosferi in na minimalizmu, in s tem potešiti mojo težnjo, saj pri komadih od Torke za podobne reči ni bilo prostora. S tem, ko je Ater Era postal glavni projekt, se je razvil hibrid, ki je združil dva koncepta; torej dinamiko in agresivnost od Torke ter nove ambientalne in atmosferične elemente.

3) Nam lahko podrobneje opišeš nastajanje prvenca In Autumn's Solitary Decline, kakšne tematike si obravnaval v besedilih in kaj ti ta plošča pomeni?
V obdobju razpada skupine Torka (leta 2006) so bili rifi za In Autumn's Solitary Decline praktično že narejeni. Želja po ustvarjanju je bila močna, kljub raznim tehničnim težavam. Nisem imel ne časa in ne prostora, kjer bi se lahko posnel (v tistem obdobju sem namreč selil svoje bivališče kar je po mnenju psihologov najbolj obremenjujoče in stresno dejanje takoj, na primer, za smrtjo enega od bližnjih). Predvsem pa nisem imel bobnarja in sem bil načeloma precej obupan kar se tiče zadovoljstva z bobnarji. Prodal sem avtomobil in si kupil svoj prvi resen komplet bobnov, ter začel vaditi komade dokler jih nisem bil sposoben posnet. Najprej sem posnel bobne in nato vse ostale inštrumente. Tehnična oprema je bila tedaj precej low cost, prostor je bil izredno vlažen, poln pajkov in škorpijonov (studio, ki je bil nekaj mesecev moje edino bivališče, sem zato imenoval Studio Scorpius). Vendar, če upoštevam vse okoliščine mislim, da rezultat ni niti tako slab.
Kar se tiče besedil mislim, da je In Autumn's Solitary Decline verjetno naša najbolj kontemplativna in sovražna plošča, ki je hkrati precej melanholična in odraža obdobje mojega življenja v katerem sem imel v sebi precej jeze in razočaranja. V besedilih skušam skoraj vedno postaviti svoj jaz v lik, ki ga predstavljam in, ki doživlja frustracije o katerih pripovedujem. Pri In Autumn's Solitary Decline je glavna tematika besedil patetično in gnusno stanje individuuma v realnosti  (se pravi v družbi, v raznih poljih boja za obstoj in prevlado) ter beg individuuma iz te realnosti (npr. v samomor - Dies Hiemis), v odkritju nove vesti in morale (Vest), v odkritju življenja kot nesmiselnega in v poveličevanju smrti (Exanimus), v boje med ideologijami in absurdu optimizma (Red Thorah). Dotikal sem se tudi dejstva ranljivosti človeka, ki si želi obvladati naravo vendar je pri tem neuspešen (Vortex), ter izrazil svojo vizijo epiloga, konca našega upanja: kmalu bomo vsi sužnji! (Quod mox servi erimus). Je težko v nekaj besedah razložiti smisel mojih besedil vendar upam, da sem vsaj podal ključne točke.
Plošča je bila zame osvobajanje in h krati novi začetek, zato mi bo vedno pomenila veliko.

4) Kako bi z lastnimi besedami opisal glasbo, ki jo ustvarjaš? Imaš za Ater Ero vnaprej določene smernice? Je kdo posebej vplival nate?
Edina smernica za katero menim, da se ne bo nikoli spremenila in je najbrž vnaprej določena, je ekstremnost naše glasbe. Zelo težko prebavljam glasbo, ki želi biti všečna množicam, ki deluje kot razvedrilo in je politično korektna. Zame glasba ni samo užitek, je predvsem sporočanje preko ustvarjanja. Smiselno glasbo si predstavljam kot eno močno klofuto povprečnemu malomeščanu. Ta mora vzbuditi najbolj krute občutke, biti ojačevalec čustev, odpreti poglede. To je lahko zame le ekstremna, težka, čustvena glasba.
Vplivov je ogromno, iz raznih zvrsti. Raje jih nebi našteval.

5) Zakaj si se odločil, da solo projekt razširiš v pravo skupino? Po katerih kriterijih si izbral člane?
Vedno sem želel igrati s skupino, saj me solo projekt ni nikoli zadovoljil popolnoma. One man bend je bila forsirana odločitev. Nastopanje v živo je zame zelo pomemben del ustvarjanja vendar ne za vsako ceno. Živimo v majhni državi kjer je malo ljudi in posledično malo glasbenikov, zato iskanje primernih članov ni bilo ravno enostavno. Vseeno pa se je treba držat nekih kriterijev, ker drugače ne ustvariš bend ampak »polento«. Prvotni kriteriji so bili tehnična usposobljenost, podobni glasbeni okusi in karakterialna kompatibilnost. Moram reči, da sem zelo zadovoljen in da sedaj postava funkcionira odlično. Zdi se mi, da je nastal dober glasbeni feeling in, da na odru delujemo vedno bolj kot celota in manj kot trije ločeni člani.

6) Kako to, da se Ater Era redko pojavljate na odru?
Na odrih se pojavljamo toliko kot nas organizatorji vabijo. Torej redko. To ni naša odločitev, je pa gotovo posledica naše nesposobnosti in apatičnosti na polju samopromocije. Ta intervju bom izkoristil za povedat, da smo aktivni in, da si želimo nastopati bolj pogosto. Organizatorji povabite nas! :)
Vedno so mi bile antipatične glasbene skupine, ki so imele svojega menedžerja. Vendar glede na situacijo sedaj mislim, da bi rabili promoterja (ker mi ob besedi menedžer gre na kozlanje) in da to niti ne bi bilo tako slabo ali sporno kakor sem menil nekoč, haha.

7) Ptički čivkajo, da je druga plošča že pripravljena. Nam lahko poveš že kaj več o njej?
Kar čivkajo ptički, je skoraj prav. Novi album je že v celoti posnet in deloma zmiksan. Treba je dokončati miks in mastering vendar sem v tem času zaseden s produciranjem novega albuma od Somrak in zato se je proces ustvarjanja začasno ustavil. Album planiramo izdati jeseni. O glasbi lahko povem, da je bolj dinamična kot na prvencu, strukture komadov so bolj atipične in prepletene, produkcija je bolj kompaktna. Na novem albumu bo sedem še vedno pretežno dolgih pesmi. Posneli smo ga kot bend, se pravi A.S (Falco) za kožami, I.J na bass kitari in jaz na kitari in vokalu. Več za sedaj nebi povedal saj kdo ve kaj se lahko zgodi do izdaje…

8) Kakšen komentar na trenutno domačo black metal sceno? Se čutiš njen pripadnik? Kako se razumeš z ostalimi skupinami?
Domačo black metal sceno? Nisem vedel, da imamo neko sceno. Mislil sem, da imamo le par kredibilnih skupin ki ščijejo proti vetru, preostale scene pa ne poznam tako dobro, da bi lahko bil kritičen.
Je pa res, da sem na polju ekstremne glasbe v stiku tudi s skupinami, ki izhajajo iz vrst black metala. Gre za ene in iste osebe s katerimi smo začeli pred desetimi leti in smo še vedno približno tam. Še vedno vztrajamo. To je najbrž eden od kriterijev kredibilnosti. Vendar biti zapečaten kot black metal se mi zdi omejevalno, kljub pomembnosti, ki jo je imela ta zvrst na naš razvoj kot glasbenike. Black metal nima več tistega čara, tistega vonja, ki ga je imel nekoč in zato ne vidim smisla v definiranju nas, skupina trdovratnih ustvarjalcev kot scena. Scena je obstajala nekoč, takrat, ko je obstajala cela mreža ljudi, ki so bili s srcem predani temi in morbidnosti in sedaj je ta mreža kredibilnosti in iskrenega ustvarjanja praktično zginila. Scene ne vidim in zato se ne počutim del nje. Sem pa objektivno del skupine trmastih ustvarjalcev, med katerimi najbrž spadaš tudi ti.

9) Kakšen pogled pa imaš na trenutno popularizacijo black metala v svetu ter modernizacijo religioznih tematik?
Popularizacija black metala se je začela že pred petnajstimi leti, in še traja. Zato menim, da popularizacija black metala ni ravno nekaj recentnega. Današnja ogromna gnezda black metal skupin so gotovo škodljiva za najbolj kvalitetne bende, saj se ti ne morajo uveljaviti zaradi ogromne gneče na tržišču. Agencije za live booking od skupin zahtevajo denar za nastope namesto, da bi kaj ponudile; vsaj zastonjski nastop bi se spodobil, kar je že itak poniževalno. Pay to play je pa čista norija. Založbe izdajajo tako, da bendom ne ponujajo niti kopije cdjev kaj šele, da bi jim omogočile snemanje v studiu. Tako je kriterij za selekcijo postal premoženjsko stanje skupin in ne njihova dejanska kvaliteta. Bend, ki ima pet, šet tisoč evrov gre lahko na turnejo in si tako poskusi narediti promocijo, torej brez denarja pa ni promocije. Kar preostane je sicer DIY scena, kar se mi zdi tudi še edino smiselno v tej tako imenovani black metal sceni in zato je (bo) treba ignorirat popularizirano in komercializirano tržišče in delovati popolnoma underground: sami posnet, promovirat, organizirat koncerte in turneje, rihtat merchandise in podobno.
Je že prav, da so religiozne tematike moderne, naj se o tem govori čim več, vendar žal se mnogo govori v prazno, ne da bi se kaj dejansko razumelo ali razvilo. Je še preveč ljudi, ki ne razume na primer, da religija ne združuje ampak deli, da cerkvene inštitucije imajo z vero malokaj veze, da je RKC ena najbogatejših multinacionalk na planetu, ki eno govori in drugo dela…Verjemi, da moj gnus do cerkve je nekaj najbolj iskrenega, nima veze niti s modernostjo niti s popularnostjo. Če bi vsaj pol black metal scene čutilo do cerkve to kar čutim jaz, ne bi imel problemov tudi, če bi me kdo zapečatil kot del scene. Vendar kaj ko 90% bendov so blasfemski in antikristjani samo zato, ker je »that's cool« in jih aktivno spreminjanje družbe malokaj zanima.

10) Ali Ater Era stoji za kakšno ideologijo oz. višjimi cilji?
Kakor sem deloma že povedal, menim, da umetnost ne more biti le forma ampak mora obvezno vsebovati tudi vsebino, saj v obratnem primeru gre le za okras in ni kredibilna. Glasba zame ni le zabava ali užitek, je tudi sporočanje, sporočanje čustev in misli. Se pravi odgovor je da, za Ater Ero stoji tudi neko sporočilo. Gre za opis in obtožbo Ater Ere, našega pokvarjenega temačnega (v negativnem smislu) obdobja. Materializem, požrešnost, hinavščina in naivnost so temelji naše  kapitalistične družbe,  ki jo cerkev vsestransko blagoslavlja. To družbo in ta sistem ter to (a)moralo je treba analizirati in spoznati in nato demontirati in uničiti saj je nepopravljiva.

11) Bi želel še kaj izpostaviti?
Hvala za intervju ter hvala morebitnim bralcem za potrpežljivost. Se vidimo na koncertih! (mogoče)